sreda, 31. december 2008

Dnevnik uslužbenca tehnične pomoči

Vir: http://www.paradoxsystemsolutions.com Vsi smo že kdaj doživeli kakšen izpad telefonije, (IP) televizije ali bognedaj interneta med downloadom najnovejšega Jamesa Bonda. Lahko, da se vam je sesul računalnik dan pred rokom za oddajo seminarske ali je crknil hladilnik poln hrane za jutrišnjo žurko. 

Večina nas v takih primerih skuša napako najprej odpraviti sama. Ampak, ker nismo vsi mojstri za vse, včasih ne gre. In potem se vljudno in ponižno obrnemo na znanca, soseda, očeta, tasta,... in če še ta odpove, je na vrsti tehnična pomoč. Ne govorim o odzivnikih, ampak tistih pravih 24 urnih, kjer vas na drugi strani vedno pričaka človek iz mesa in krvi. Vsi sicer vemo, da tehnična pomoč nikoli ne pomaga, a vseeno pokličemo. Če drugega ne, lahko tam zvemo, če je kaj generalnega narobe ali vsaj koga (še najmanj krivega) pošteno naderemo.

Ker pa v vsaki zgodbi obstajata dve plati, vam bom tokrat predstavil drugo plat oziroma povedal svojo povsem resnično zgodbo uslužbenca tehnične pomoči računalniške trgovine. Takole je šlo.

Jaz: "Pozdravljeni, dobili ste tehnično pomoč. Robert pri telefonu. Kako vam lahko pomagam?"

Po glasu sodeč na drugi strani obupana gospa srednjih let: "Dober dan. Hmm, ja. Kupila sem CD. Glasbeni. Pa na računalniku ne dela."

Jo vprašam: "Ste vstavili CD v računalnik?". "No. Ja. No, mislim ne. Ravno to je problem. Ne morem ga vstaviti v računalnik." "Uh, sranje", si mislim sam pri sebi. Najhuje je namreč povsem nevedna stranka. Če kdo rabi pomoč za namestitev gonilnika za grafično kartico, pri meni pride skoz, ker potem vem, da že nekaj ve o računalnikih. Taki, ki ne uspejo CD-ja vstaviti v računalnik, pa so težavni.

Vprašam jo, če ima nov računalnik, ker danes ga brez CD ali DVD enote pač ni več možno dobiti. "Ja", mi odgovori. Rečem, naj pritisne tipko pri vratcih in vprašam, če se vratca odprejo. Ko spet odgovoru z da, si mislim: "E Robi, zdaj si pa na konju." Napaka! Pravim: "Ja potem pa vstavite CD, s svetlečo stranjo navzdol in še enkrat pritisnite isto tipko."

"Ne gre!" 

"Ja kako ne gre? Položite CD na pladenj in pritisnite tipko, da se zapre."

"Saj vam pravim, da ne gre", mi reče. "CD je prevelik!"

Začnem malce zgubljati živce. Kako CD je prevelik. Kaj mene zanima, kaj ma ona rada. "Vsak CD paše v CD enoto" ji pravim. Čisto zase še dodam: "In pika. Ni to kot pri ženski."

"Saj imate v rokah CD? 12 centimetrov premera, 1.2 centimetra premer luknje, 1.2 milimetra debel?", se pohvalim s tehničnimi podatki. "In na računalniku tudi odpirate CD enoto?" še dodam.

"Saj vem, kaj je CD. Saj nisem neumna.", mi precej srborito useka, "Ampak ni problem v CD-ju. Problem je v vašem računalniku. Ta pladenj, ki se odpre iz njega je premajhen!"

Tehnična pomoč (Foto: http://www.medsuite.net)Tehnična pomoč (Foto: http://www.medsuite.net)

No, zdaj bo pa že ona diagnoze postavljala! Postane mi jasno, da govoriva o dveh različnih stvareh. Ampak, če CD enote ne najde, bova pa po drugi poti šla do CDja. In iščeva Raziskovalec! Najprej Win+E tipka! Nič. Ženski moram 5 minut dopovedovati, kje je Windows tipka. Ne vem, ali sem jaz neumen ali kaj. Ampak, če nekomu povem, da na njej piše Win ali so taki štirje majhni kvadratki narisani na njej in da je v najbolj spodnji vrsti zraven CTRL in ALT tipke, bi moral najti, ne? Ampak ne ona. Da bi ji razložil, kaj je namizje in ikona Moj računalnik, sem obupal po naslednjih petih minutah. Dobil sem občutek, da je nekaj po mizi prekladala, ampak nisem upal vprašat. Torej preideva na opravilno vrstico in gumb Start. Spet 5 minut razlagam, kaj in kje je opravilna vrstica itd. No success! Nato poskusim s CTRL+ESC kombinacijo in iskanjem Raziskovalca v meniju, čeprav ne verjamem, da bo uspelo. Me je kar šokiralo, ko je že po eni minuti rekla: "To. Sem že našla!" Že??? Pa četrt ure že iščeš! Zdaj sem ji moral razložiti samo še, naj z desno tipko klikne na CD pogon in klikne Izvrzi. Ne bom razlagal podrobnosti, naj povem samo, da sem tistih 10 minut potiho klel, kot že dolgo ne. Vsi sodelavci so pa kar uživali, da krava ni njih dobila.

Nato pa Eureka!. Ženska pove: "Joj, tega pa prej nisem videla. Sedaj je prišel ven drug pladenj. Ta večji." Ne da mi miru in vprašam: "Kakšen ta večji?" Pa saj imajo vsi CD pogoni več ali manj enake pladnje. Ni večjih in manjših. Ko mi razlaga, da so pod tistim prvim "CD pogonom" nekakšne kvadratne luknjice, se mi posveti. Ženska je odpirala pokrov, ki na sprednji strani računalnika zapira USB konektorje! Bravo. Toliko o njeni neumnosti.

Ampak si vseeno oddahnem. Zdaj že bolj mirno vprašam: "Gospa, špila? Ne? A CD s Sašo Lendero imate?" Rad bi ji povedal: "Aha. Vzamite ga lepo nazaj ven in pojdite v trgovino. Ter prosite, naj vam ga zamenjajo za Sanjo Grohar. Saša Lendero ma samo plagiate, Sanja je zakon! Tisti bo sigurno delal. Pa ne pozabit, katero tipko morate pritisniti na CDju. Adijo!". Pa nisem imel jajc. Jebat ga. Danes je pa služba tudi nekaj vredna. 

Nato zaslišim: "O mama mama mama, ljubim cigana Jana,...". Prvič v življenju sem bil te pesmi vesel! Gospa se mi zahvali in reče samo "Adijo" ter odloži slušalko še preden uspem sam kaj reči v slovo. Morda pa ji moj ton ni najbolj odgovarjal?!

Če bi bilo po moje, bi za uporabo računalnika morali vsi uporabniki narediti izpit! Se vam zdi neumno? Saj ga tudi za avto morate narediti, pa se noben ne pritožuje! Tehnična pomoč bi morala biti namenjena samo za resne primere. Saj tudi AMZS-ja ne kličejo vozniki vsepovprek! Mi na tehnični pomoči bi morali talati tudi kazni za bedasta vprašanja in neumnost strank. Predpisi in kazni za prekrškarje bi pa tudi mogle biti na nivoju tistih prometnih.

Osnutek zakona o uporabi računalnika smo na tehnični pomoči že napisali. Verjetno bo potrebno še kaj dodati ali korigirati, trenutna verzija z opombami vred pa je taka:

1. člen - Strokovni izpit

Za uporabo računalnika je potrebno opraviti strokovni izpit, ki je razdeljen na dva dela. Teoretični preizkus se opravi na območni enoti tehnične pomoči (torej pri nas) in obsega osnovne pojme iz računalništva (gradivo še pripravljamo). K teoretičnemu delu se lahko pristopi le po predhodnem plačilu gradiva. (Ceno še določamo, ampak ne bo visoka! Dijaki in študenti bodo imeli popust, saj je z njimi najmanj težav. Za upokojence popusta ne bo. Razlogov ne bom posebej navajal!)

Praktični preizkus je potrebno opraviti na izpostavi podjetja Hapy Computing d.o.o. (tisti "p" je zajebal moj stric, ko je registriral firmo, ampak zdaj tega ne moremo več popraviti). Pred pristopom je potrebno imeti opravljen teoretični del, drugače pa je pristop k praktičnemu delu brezplačen! Potrebujete le svoj prenosni računalnik in obvezno nameščen program "ComputerExam.scr 2008 (c) TM". V kolikor računalnika ali programa še ne posedujete, se obrnite na firmo Free Screensavers d.o.o., ali katerokoli drugo (čeprav priporočamo prvo, ki je v lasti moje žene in imam sam osebno z njo dobre izkušnje).

2. člen - Kazenski predpisi in predpisane kazni

Nimaš izpita? Nimaš kaj iskati za računalnikom. Za kršitev po tem odstavku zagrožena kazen od 250 do 1000€ za "uporabnika" in 500 do 1500€ za lastnika računalnika. 

Za "mlade računalničarje" 1 leto po pridobitvi izpita prepovedano nameščanje vseh programov ter prepovedana uporaba vseh Azureusov, eMul in kar je še teh programov. Uporaba internetnega brskalnika, mesenđerja in raziskovalca dovoljena samo pod nadzorom izkušenega uporabnika. Zagrožena kazen za prekrškar je takojšen odvzem in šestmesečna prepoved ponovnega opravljanja izpita. Izgovorov v obliki: "Samo seminarsko sem delal!" ne upoštevamo!

Neuporaba antivirusnega programa - kazen 500 €!

Nažiranje, zapijanje in telefoniranje med uporabo računalnika - kazen spanje na najbližji enoti policijske postaje!

Nepoznavanje Raziskovalca, Spletnega brskalnika, map, datotek (niti, če povem po domače: Explorerja, Internet Explorerja, Firefoxa, folderjev - ali še bolj po domače directorijev, filetov)? Adijo računalnik, adijo izpit (če ga imaš, ga itak nisi pridobil na legalen način) - dosmrtna prepoved ponovnega opravljanja izpita, prepoved približevanja računalniku na manj kot 100 metrov! Dodatna kazen zaradi nelegalne pridobitve izpita!

Trdite, da nimate tipke ESC (ali Escape) na tipkovnici? - Kazen 100 €! Enaka kazen tudi za tipke CTRL, ALT, preslednica, SHIFT, WIN in Tab. DEL in Backspace pa 50 €!

Ne uspete hkrati pritisniti CTRL+ALT+DEL ali CTRL+ESC (tudi, če prej odložite slušalko)? 2 mesca zapora! Če niste našli tipke ESC ali katerekoli druge iz tega odstavka, se kazni doda še kazen iz prejšnjega odstavka.

Vse denarne kazni plačane v 8 dneh se prepolovijo!

Če mislite, da je potrebno še kaj dodati, prosim pošljite predloge na computer.izpis[ODSTRANI AFNO]teh-pomoc.com, ali še boljše, napišite v komentar!

Tehnična pomoč (Foto: http://www.nubix.co.uk)Tehnična pomoč (Foto: http://www.nubix.co.uk)

Če se vrnem nazaj k temi pisanja- spet sem ugriznil v sendvič - mojo malico. Še dobro, da nimamo toplih malic, saj bi se mi do konca ohladila. Nimam rad hladnih malic! Žemlja je že malce suha, zato jo malo poplaknem s sokom. Niti dva požirka še nisem uspel narediti, nakar že pokliče naslednji "biser". Najprej me okurca in me pošlje nekam. Ne bi zdaj podrobnosti opisoval, baje pa, da že eno uro čaka na zvezo. Ja, pa seveda. Kot da jaz po utripajoči lučki ne bi videl, da je čakal kvečjemu 5 minut. Idiot zabit, še srečo ima, da ga po telefonu ne morem po betici!

Sem mu rekel: "Gospod, dajte se pomirite in povejte svoj problem!". Kot da bi mu stopil na rep, je začel še bolj kleti in mi jebati vse po spisku, pa da sem jaz njegov problem in da tehnična pomoč itak nikoli ne pomaga! Kaj pa potem kličeš, če ne pomaga? Sem ga hitro skinil, naj še enkrat čaka. Ne bo on mene jebal. Naslednji!

Nato je poklicala mladenka, ki bi se pač rada le malo pogovarjala. Ja super. Rečem, da sem preveč zmatran in da nimam časa. Sem jo odpravil v minuti in pol. No, saj je najraje ne bi, je imela lep glas, ki paše samo dobrim mladenkam z ozkim pasom, velikimi joški in dolgimi nogami. Samo ravno prejšnji teden je sodelavec zgubo službo, ko se je z eno tako pogovarjal. In poleg tega, da ga je nategnila s skritim mikrofonom, je za posladek dobil še brco v rit od šefa, ki je vse skupaj slišal po radiu.

Nato sem v miru pospravil svoj sendvič in spil sok, medtem ko je lučka besno utripala in je čakajočemu obupancu tajnica že tretjič in v dveh jezikih povedala, da je prvi v čakalni vrsti.

P.S. Če ste se prebili do sem, ne vsega jemati čisto zares :) 

Povezane objave:



17 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Tehnična pomoč res nikoli ne pomaga, ampak tule sem se vsaj nasmejal

Anonimni pravi ...

Poskusi nekomu razložit, da ne more gledat filma na DVDju, ker njegova optična enota podpira le CD-je.
Ali pa, da naj ne uporablja p2p programov, če ne zna brati navodil za t.i. crackanje.

Še bolj smešna zadeva je pa to, da te kontaktira dijak z Vegove, ki te prosi, da mu pomagaš nastaviti OS pa čeprav bi ga morali to naučiti že v šoli.

Anonimni pravi ...

Ironija :D Nasmejal sem se tej tragediji =)

Je pa res, da sem tudi sam praktično "tehnična pomoč" za prijatelje in bližnje. Do sedaj sem rešil precej težav, če jih pa nisem mogel, sem pa vsaj človeka usmeril, kaj/kje mora iskati.

Sam, je pa neki... tudi "serviserji" so včasih butasta bitja. Imel sem primer, ko sem pri nekem računalniku obrnu vse od A do Ž in nisem rešu težave stalnega zatikanja vsega na njem (pa je bil nov takrat). Ko sem poslal ta računalnik na servis in zapisal zraven, kaj je narobe... je potem serviser preko telefona pametoval, da vse deluje. Mislim, halo? Sej ne da sem se jaz ukvarjal tedne z računalnikom in postavljal diagnoze... on mi bo pa v 5min zabil, da ni nič narobe z njim.

Nauk teme: tudi serviserji niso ravno brihtne glave. Zato je bolje računalnik večim ljudem pred nos postavit, pa bo nekdo pršu težavi do dna.

Vso srečo še naprej pri tehnični pomoči :D

Anonimni pravi ...

Ironija :D Nasmejal sem se tej tragediji =)

Je pa res, da sem tudi sam praktično "tehnična pomoč" za prijatelje in bližnje. Do sedaj sem rešil precej težav, če jih pa nisem mogel, sem pa vsaj človeka usmeril, kaj/kje mora iskati.

Sam, je pa neki... tudi "serviserji" so včasih butasta bitja. Imel sem primer, ko sem pri nekem računalniku obrnu vse od A do Ž in nisem rešu težave stalnega zatikanja vsega na njem (pa je bil nov takrat). Ko sem poslal ta računalnik na servis in zapisal zraven, kaj je narobe... je potem serviser preko telefona pametoval, da vse deluje. Mislim, halo? Sej ne da sem se jaz ukvarjal tedne z računalnikom in postavljal diagnoze... on mi bo pa v 5min zabil, da ni nič narobe z njim.

Nauk teme: tudi serviserji niso ravno brihtne glave. Zato je bolje računalnik večim ljudem pred nos postavit, pa bo nekdo pršu težavi do dna.

Vso srečo še naprej pri tehnični pomoči :D

Haro pravi ...

men je še najbolj smešno hapy computing :)

Anonimni pravi ...

Najhujše doživeto je bil pogled, žal spet na uporabnico, ki je miško držala v zraku in z njo pritiskala na ikono na ekranu. Seveda obrnjeno, da ji repek ni nagajal. "Pa ni šlo, potoži". Boga isuse. Res bi nekaterim moral prepovedat se tudi približat računalnikom, kaj šele uporabljat.

Anonimni pravi ...

Hehe huda zgodbica :) Eni pač ne znajo. Al so leni, al pa se nimajo časa naučiti. Pri vsaki mašineriji je tako, ne samo pri računalnikih.

Z zakonom pa se ne strinjam. Kaj naj potem mi, prekomerno izkušeni uporabniki delamo izpit in še za to plačamo,
No way, My way :p

Sicer pa preden bodo v državnem zboru določili datum za glasovanje, bo minilo par let. Tako ali tako bi dali na referendum. Takrat bo že zagotovo večji procent računalniško izobraženih državljanov, če že ne bodo imeli kar v genih in zakon ne bo izglasovan...

Ne, ne bo tako. Računalniška tehnologija bo tako napredovala oz. se bo spremenila, da bo tvoj vnuk pristal na antidepresivih, ko te bo učil vklop in izklop "future" računalnika, če seveda ne bo zakon sprejet.

btw: Vsi ste bili enkrat prvič za računalniku vprašajte, kako je bilo, tistemu, ki je vam pomagal...

Aleš Golli pravi ...

Zabavna zgodba, lepo napisano. Ne strinjam pa se z zakonom... saj poznaš tisti rek, da se dobro živi ne od lastnega dela, temveč od tuje neumnosti. Eni pač niso tako bistri kot drugi, poleg tega se mora vsak naučiti stvari, nihče se ni rodil pameten. In če je gospa za to uporabila vašo storitev in plačala, bi morali biti vsi srečni, mar ne? Takšne stranke morajo biti zlata jama za tehnično podopro. Pa čestitke, da si ji uspel pomagati - lahko bi se končalo tudi drugače :-)

En Kovač pravi ...

@UrosG
Na enem manjšem podjetju sem ob uvajanju zaradi menjave DOS okolja za Windows 3.11 imel cel oddelek ljudi, ki so miško "vozili" s tremi prsti navpično na miški "klikali" levi spodnji rob mize. Za klik so seveda uporabljali drugo roko, saj v začetku z eno roko še ni šlo! Pa smo potem pač šli čisto od začetka - najprej sem razložil, da je tisti kazalec v povezavi z miško, nato kako naj držijo miško,... In je šlo.

Ampak danes nekako pričakujemo, da imajo vsi uporabniki osnovno predznanje iz računalništva, kar v splošnem seveda ni res.

@CoNaN
Glede prekomerno izkušenih - tudi Michael Schumacher je moral delati izpit za avto, a ne?

@Aleš Golli
Strinjam se s tabo o življenju od tuje neumnosti (sploh, ko gledam reklame na TV). Zgodba je sicer izmišljena, sem pa imel v svojem življenju zilijon podobnih izkušenj, da si jo lahko tudi v živo predstavljam.
In hvala za čestitke.

En Kovač pravi ...

@DjJuvan
"Serviserji" so pa lahko tudi takšni, kot pišeš. Sploh danes, ko se na računalništvo itak vsak spozna - vsaj splošno mnenje je tako. In tako postanejo "serviserji" kakšni županovi ali direktorjevi nečak/znanci/sinovi znancev z dolgoletnimi računalniškimi izkušnjami preganjanja vesoljcev, ki ne znajo zrihtat prijave v domeno, so pa "uspešni" vzdrževalci strojne opreme v kakšnem podjetju - vsaj dokler je župan ali direktor isti.

Anonimni pravi ...

haha super napisano, vendar kaj ko je vse prej kot le izmišljena zgodba. Podobne zadeve vsak dan doživljam tudi sam in včasih me zagrabi taka jeza, da bi nekoga (beri idiota na drugi strani telefona) udaril s telefonom po betici, saj imajo take pripombe v stilu "Ja saj imaš samo dve minuti dela, meni se pa res ne ljubi iskati samemu, ker ne vem kam sem založil/a navodila" Bu-hu
Po drugi strani gledano je pa ta branža poklicev (R&I in podobni) degradirana od vseh zaposlenih.
Npr. nek konstrukter je 3 ali 10x več vreden v očeh delodajalca, ker on pa že nekaj "naredi", napram informatiki, ki denar zapravlja za "nepotrebne" strežnike in PC-e, nobena k*rba pa ne pomisli, kdo skrbi za mrežo, elektronsko pošto, arhiviranje podatkov, pravilno in nemoteno delovanje ERP-ja itd. Ne, če se je konstrukter zmotil, bo že popravil, če pa slučajno kod s*uka kje kakšno ethernet povezavo (beri preseka kabel, XXX (vstavi poljubno)) potem je cela štala, zakaj ne dela, pa telefonski klici od 60 ljudi da ethernet ne dela, kot da že sam tega ne veš itd

Bah sem zašel že čisto iz teme tvoje objave, vendar se mi skoraj vsakič razlije žolč, ko naletim na kaj takšnega, ker vsi z hudomušnostjo gledajo na takšne prigode in pripetljaje.

Konec koncev bodo morali vsi v R&I še narediti izpit za psihiatra, da se bo dalo normalno delati z ljudmi, tako da bodo reševali probleme z strojno/programsko opremo in probleme ljudi.

Ahh čist offtopic. Oprosti za dolg spis :)

En Kovač pravi ...

@gregac
Zgodba ni glih povsem izmišljena, je le skupek prigod, ki se mi dnevno dogajajo. Že pred dolgo časa sem po sili razmer seveda postal tudi vrhunski psihiater in psiholog in bi lahko komot delal tudi v tej branži :)

V glavi pa že nastaja ravno primerjava med računalništvom in gradbeništvom. Spet po resničnih dogodkih :)

Aleš Golli pravi ...

Jaz sem včasih nastopal v tisti vlogi "sorodnikov, znancev", ki silom prilike nudijo brezplačno IT pomoč. Najbolj nora izkušnja je bila pomoč po telefonu znanki, ki ni mogla odpreti word (ali je bil wordstar?), na koncu pa sva ugotovila, da ne dela nič in da pravzaprav monitor ni priključen na elektriko. Ampak to so bili zgodnji časi PCjev (1990).
Potem sem s prakso prijateljske pomoči prekinil in vsem razložil, da mi tudi avta ne vozijo šraufat, gum menjavat... in da če se jim zdi normalno avto peljati na servis, kadar so problemi, naj izvolijo enako tudi z računalnikom.

Anonimni pravi ...

@En Kovač
Glede prekomerno izkušenih - tudi Michael Schumacher je moral delati izpit za avto, a ne?

Če že težiš k tej tezi potem še izpitu dodaj podkategorije za vse windows, linux in mac distribucije.
Vsake 10 let ponovitev izpita zaradi "bliskovitih" sprememb strojne in programske opreme.
Ah ja, dodaten izpit iz komunikacij, bontona in protokola telefoniranja.
Pa še možnost odslužiti kazni z družbeno koristnim delom, npr. vpisovanje podatkov v preglednice, prepisovanje s papirja v digitalno obliko, čiščenje računalnikov, masiranje in kuhanje kavic za serviserje...

Sicer jaz ne bi ravno primerjal avtomobilizem z računalništvom, vsaj ne še danes.

En Kovač pravi ...

@CoNaN
Točno takšne konkretne komentarje sem želel dobiti!
Ponovitve izpita so super ideja. Ne vem, kako se nobeden od nas ni tega sam spomnil. Pa tudi tvoje predloge kazni bomo poskušali uporabiti za kakšne manjše prekrške :)

Anonimni pravi ...

Po mojih izkušnjah tudi firme ljudi porinejo v zelo težek situacije, ko jim dajo za delat zahtevne reči, za katere jih ne usposobijo.

Jaz sem spomnim pred časom, ko je prišel nek starejši gospod servisirat tračno enot (DLT) na strežniku. In že takoj po videzu sem sklepal, da o zadevi nima pojma. Ves se je potil in vmes preklinjal firmo, češ, kako ga je lahko poslala popravljati nekaj, kar prvič v življenju vidi. in to še zdaleč ni osamljeni primer. preprosto ljudi porinejo v blato, pa se znajdi. Jaz tako firmo bi takoj uvrstil na črno listo in se ji izognem v loku.

En Kovač pravi ...

@dr. Onyx
Seveda se tudi to dogaja. Sam nisem mogel verjeti, kako je eden od uslužbencev Telekoma (prišla sta itak dva, kot vedno v tistih časih) pizdil čez firmo in šefa, ki ga je poslal k nam, češ da nima pojma, kaj naj pri nas sploh dela.
In se strinjam, da se je take firme potrebno izogibat. Prvič, ker nadrejeni sploh pošiljajo nekoga brez potrebnega znanja, drugič, ker se pred stranko ne blati firme in nadrejenih.

Opisane težave mnogokrat izhajajo iz nefleksibilnega trga delovne sile. Ljudi se enostavno ne sme odpustiti, ampak jih je potrebno prerazporediti, tudi, če jih je preveč ali če so nesposobni.
In tako imaš na DURS-u davčne referente, ki ne znajo odgovoriti na nobeno konkretno vprašanje, njihov izgovor pa je, do so prej bili cariniki, za katere ni bilo več prostora na južni meji. Na Telekomu pa za nastavitev Centrexa skrbijo navadni polagalci kablov (oz. so skrbeli, kako je s Centrexom danes, ne vem).

Telekoma se še nekako lahko izogneš (čeprav tudi ne vsi), DURS-a pa se niti mrtev ne moreš.

Objavite komentar