Nategovanje s prometno signalizacijo

Pomurska avtocesta. Ura 8:30 zjutraj. Na poti v službo.

Kot ponavadi avtov ob tej uri ni kaj dosti. Je pa ogromno tovornjakov - kot ponavadi. V obe smeri. In (zdaj že tudi ponavadi) so spet na cesti DARS-ovi delavci. Tokrat niso zaprli polovice voznih pasov in zamenjevali še ne pol leta stare table, ampak se kar cijazijo s svojim tovornjačkom s prižganimi rumenimi lučmi, za sabo pa vlačijo prikolico s tistim velikim elektronskim prometnim znakom, na katerem lahko prikažejo, kar jim pač v določenem trenutku paše. In tokrat so kazali omejitev hitrosti na 80 km na uro! Za njimi se že vleče nekaj tovornjakov, ki nimajo jajc prehiteti jih ali pa so prepričani, da omejitve že ne kažejo brezveze. Joj, ko bi vedeli, kako zelo se motijo! Kolikor daleč se je dalo videti - in na tisti ravnici se da videti brez problema vsaj 2 km naprej, ni bilo nikjer videti kakšnega dela na cesti, nobene prepreke, nič. Le tovornjake.

In ker sem se v nekaj mescih redne uporabe avtoceste že naučil, kaj pomenijo DARS-ove omejitve, nisem niti noge vzel s plina. Lepo z maksimalno dovoljeno hitrostjo (+ še kakšnih 10 km na uro, kolikor "laže" števec) mimo. In res ni bilo vse do Lendave, torej 25 km od DARS-ovega ovirajočega tovornjačka na cesti nobenega razloga za omejitev!

Kakšen teden dni nazaj (ne spomnim se točno dneva). Ura spet okrog 8:30. Tudi takrat na poti v službo.

Spet skoraj nič avtov na cesti, le tovornjaki. Približno 6 km pred izvozom za Lendavo, nekje vštric z vasjo Mostje, je ob cesti postavljen prometni znak "delo na cesti" ter omejitev 80 km na uro. Nekaj deset metrov naprej še dodatna omejitev 60 km na uro. V blagem desnem ovinku se vidi le nekaj sto metrov daleč in sem (tako kot večina) zmanjšal hitrost. Kot bebci smo se kakšen kilometer vozili s precej zmanjšano hitrostjo, dokler nam ni potegnilo, da nas je DARS (spet) nategnil. Do izvoza v Lendavo ni bilo ne na cesti in ne ob njej nobenega delavca. Nikogar!

Podobnih primerov pa je bilo v preteklosti še nekaj. Najpogosteje se sicer dogaja, da darsovci sicer res nekaj delajo na cesti, omejitve pa postavijo dva ali tri kilometre pred tem. Šoferji pa naj potem te omejitve bebavo upoštevamo.

Velikokrat nas policija (in še kdo drug) opominja o prometni (ne)kulturi. Pri tem so vedno mišljeni le (ne)kulturni vozniki, nikjer se ne omenja (ne)kulture cestarjev. Ne bi rad iskal kakšnih izgovorov, ampak zase lahko povsem mirno rečem, da me je (tudi) DARS naredil nekulturnega. Kako (in zakaj) naj upoštevam omejitve, za katere se vedno znova izkaže, da so nepotrebne, preveč rigorozne, ali pa so jih le "pozabili" na cesti? Pa to ni tako le na avtocestah. Na ostalih cestah se mi zdi, da se še pogosteje dogaja, da delavci kar "pozabijo" odstraniti kakšno omejitev po končanju del in stoji tam kot kakšen opomnik, češ "glejte, tule smo pa cesto popravljali".

Tako kot meni zakon narekuje, kako moram voziti po cesti, kako s trikotnikom označiti pokvarjen avto in podobno, verjetno obstaja tudi zakon, ki narekuje, kako se mora postavljati prometna signalizacija. In v njej so (upam) tudi spisane kazni za napačno postavljeno signalizacijo (čeprav se DARS vedno zgovarja, da so njihove oznake v skladu s predpisi). Zdaj samo še čakam, da bo kršitve teh predpisov nekdo tudi v praksi kaznoval.

Beri naprej >>

Vlada bo šparala na naših otrocih in našem zdravju

Dobesedno na kozlanje mi gre. Vzrokov za to pa je nekaj:

1. grožnja ministra Lukšiča o ukinitvi brezplačnega vrtca za drugega otroka in ukinitvi brezplačne prehrane za dijake
2. poziv ministra Miklavčiča  k varčevanju pri bolniških, napotnicah in zdravilih
3. Ministrica Krebsova bo raje "mehko" razporejala delavce v javni upravi in se tega "trdo" držala, namesto, da bi odvečne ljudi odpustila

Torej, varčevali bomo v šolstvu in zdravstvu, dveh stvareh, ki sta bili celo za časa Tita organizirani boljše, kot danes. V javni upravi pa se bodo nekateri še naprej praskali po jajcih in zato dobivali plačo.

Kako to, da Krebsovo skrbi, da bi bilo na Zavodu za zaposlovanje preveč delavcev (to naj bi bil vzrok za neodpuščanje javnih delavcev), ne skrbi pa je, da jih je preveč v javni upravi? In zraven postreže še z bednim izgovorom, da jih moramo isto plačevati, če so na Zavodu ali v službi. Tega izgovora niti otroci (tudi tisti, ki so zaenkrat še brezplačno v vrtcih) ne kupijo! Naj jo samo spomnim, da nadomestilo z Zavoda ni v enakem znesku, kot plača. Da o materialnih stroških (prevoz, malica), ki jo zaposlenim morajo izplačati, na Zavodu pa seveda ne, sploh ne govorim. 

Miklavčiča pa ne brigajo epohalne čakalne vrste v zdravstvu, ne mučijo ga zdravniške podjemne pogodbe, ne za lase privlečena in izplačana dežurstva zdravnikov, niti ne preplačevanje zdravil (samo pri nas je npr. možno, da so generična zdravila nekajkrat dražja od originalov), še manj za desetletja trajajoče in nekajkrat preplačane gradnje naših klinik. Ne, njega skrbi, da ne bi revmatična delavka iz propadajoče Mure, Laboda, LTH-ja,... slučajo dobila kakšen dan bolniške ali kakšno kremo za razbolele in uničene sklepe. 

Le zakaj bi vlado in njihove ministre skrbele omenjene malenkosti? Mnogo lažje, kot pri sebi, je pač varčevati na raji, ki do naslednjih volitev itak vse odpusti in pozabi. Da bo vrgla papir v skrinjico, bo že dovolj zdrava.

P.S. Ministri, sram naj vas bo!

Beri naprej >>

Googleovi novi bombončki 1. del - Similar images

Google je včeraj k svoji zbirki različnih orodij za iskanje po spletu dodal še dve - Similar images in Google News Timeline. Zaenkrat obe seveda kot del svojega laboratorija.

Kaj dela orodje Similar images je verjetno jasno vsem, ki obvladajo vsaj malo angleščine. Doslej smo slike po spletu ponavadi iskali kar z navadnim Googleom (oz. smo uporabili njegovo možnost iskanja po slikah) tako, da smo vedno bolj omejevali rezultate - vedno bolj podrobno smo vpisovali iskalni pojem.

Recimo, da želimo na svoj blog dodati kakšno lepo sliko Ljubljane. Doslej smo v Google vpisali iskalni pojem "ljubljana", med rezultati pa izbrali sliko, ki je imela odlično kompozicijo in pravi motiv. Lahko pa je ta ista slika bila tehnično povsem zanič. In smo iskali naprej - sliko s podobnim (ali celo enakim) motivom, vendar tehnično boljšo. Kar pa je lahko trajalo precej časa.

Sedaj lahko s Similar Images hitro najdemo vse slike s podobnim motivom enostavno tako, da pod sliko kliknemo na povezavo "Similar images" in tako dobimo vse podobne slike. V praksi to pomeni, da je motiv isti, pogled nanj pa je lahko zelo različen.

Zanimivo je, da iskanje podobnih slik v večini primerov odreže zelo dobro. Za primer: rezultati, ki jih Google vrne  iskanja podobne slike ljubljanskemu zmaju - manjša slika na desni dejansko prikazujejo ljubljanskega zmaja (vsaj tisti na prvi strani rezultatov).

V nekaterih primerih sicer zadeva ne deluje - primer je recimo iskanje po kakšnih manjših krajih, kakršna je na primer Murska Sobota. Pri takem iskanju slike sicer najdemo, le povezave "Similar image" ne bo pod njimi.

Google je hkrati s Similar Image izdal še Google News Timeline - orodje, ki razporedi novice glede na datum objave. O tem v prihodnji objavi.

Glede iskanja podobnih slik pa v spletu obstaja (vsaj) še eno orodje - TinEye, ki pa deluje na malce drugačen način. Podati mu moramo namreč sliko, lahko jo naložimo s svojega računalnika ali pa do nje podamo povezavo, TinEye pa nam se potrudi z iskanjem povsem enake slike, le v večji ločljivosti. Zadevo lahko namestimo tudi kot dodatek za Internet Explorer ali Firefox.

Beri naprej >>

Obsojeni švedski pirati

Švedsko sodišče je danes vse štiri lastnike spletne strani The Pirate Bay obsodilo na eno leto zapora in plačilo 30 milijonov kron (okrog 2.7 milijona eurov) odškodnine, ki naj bi si jo razdelila oškodovana podjetja, med njimi Warner Bros, Sony Music Entertainment, EMI, in Columbia Pictures. 

Dejstvo je, da The Pirate Bay ne shranjuje nelegalne vsebine, ampak le povezave do njih. Med povezavami do nelegalnih vsebin so tudi take, ki so povsem legalne. Delovanje The Pirate Baya je v osnovi povsem enako navadnim spletnim iskalnikom, recimo Googlu, le da iščejo samo po povezavah do določene vsebine (večinoma res nelegalne). Nič kaj težko ni niti z Googleom najti kup nelegalnih zadev, pa zaradi tega Googla noben ne upa niti verbalno napasti, kaj šele sodno.

Tožniki ("oškodovanci") bi po vseh reglcih lahko obtožili le lastnike serverjev, kjer so nelegalne vsebine shranjene ali pa uporabnike, ki nelegalno vsebino pretakajo k sebi domov. Ker pa je obojih mnogo preveč, jih je zato seveda zelo težko ali skoraj nemogoče sodno preganjati. Poleg tega se serverji z nelegalno vsebino večinoma nahajajo v deželah, kjer se na avtorske pravice požvižgajo.

Ne glede na to, da nisem pristaš piratstva, se mi zdi ta obsodba absurdna. Po enaki logiki bi namreč lahko obsodili prodajalca orožja (ali pa recimo nožev), ker se lahko uporabita v nasprotju z zakonom. Ali pa izdelovalca nasilne računalniške igre, ki nekomu da idejo za kriminalno dejanje tudi v realnem življenju.

Sploh pa, zakaj niso obtožili izdelovalcev programov za izmenjavo datotek, kot so BitTorrent, uTorrent, Azureus in ostali? Brez njih The Pirate Bay sploh ne bi obstajal.

Obsodba piratov je verjetno najhujši udarec po zaprtju Napsterja. Za slednjega vemo, kaj se je po obsodbi z njim dogajalo. Vendar je vmes preteklo že nekaj let in usoda The Pirate Baya skoraj zagotovo ne bo enaka. Eden od lastnikov The Pirate Bay-a je po obsodbi že povedal, da strani kljub obsodbi ne nameravajo zapreti. Sploh, ker serverji fizično niso na švedskih tleh.

V tem procesu se je spet lepo pokazalo, da pred zakonom ponavadi zmaga močnejši, torej tisti, ki ima več denarja in vpliva. Obsodba The Pirate Baya verjetno še ne pomeni tudi njegov potop in konec vseh nelegalnih prenosov. Bo pa v prihodnosti verjetno prenos otežen, saj se že pojavljajo težnje po filtriranju prenosa in kaznovanju uporabnikov, v kar (predvsem) filmska industrija sili internetne ponudnike. Spomnimo se samo predlaganega zakona v Franciji!

Beri naprej >>

Križanič ni vedel za Kramarjev milijon?

Našim politikom je zgleda nekaj čisto normalnega, da se delajo idiote in "nekaj ne vejo". Danes je na spisek "nisem vedel" svoje dodal še finančni minister Franc Križanič z izjavo, da ni vedel za izplačilo nagrade nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju. 

Kot sem že v prejšnji objavi napisal se mi zdi Kramar le še eden izmed politično nastavljenih grešnih kozlov, ki bo sedaj v zameno za nagrado na svoj hrbet preusmeril gnev ljudstva, ki bi v tem primeru moral biti usmerjen na nadzorni svet, ki je z njim podpisal pogodbo, po kateri je dobil sporni milijon.

Minister je ogorčen zaradi izplačila, za katero ni vedel, kar je sicer lepo od njega - tudi vsi državljani smo ogorčeni. Se mi pa prekleto zdi, da bi moral Križanič biti še kaj več, kot le ogorčen. Navsezadnje je finančni minister vlade in ta, kot predstavnica države, ki je največji lastnik NLB-ja ima v nadzornem svetu NLB tudi največ svojih članov. Ti bi lahko izplačilo tudi preprečili, če drugega ne, pa bi Križanič preko njih vsaj moral izvedeti za izplačilo nagrade. 

Če minister za izplačilo res ni vedel, potem ne vem, kaj sploh še počne na položaju finančnega ministra. Vsak Francelj namreč ve za izplačila nagrad direktorjem v svoji firmi. Seveda pa je med Franceljnom in Francom ena ogromna razlika. Francelj skrbi za svoj denar, finančni minister pa za davkoplačevalskega. In slednjega je mnogo enostavneje razmetavati.

Beri naprej >>

Kramarjev milijon

Po poročanju 24ur.com naj bi nakdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar že prejel milijon evrov nagrade za štiriletno vodenje banke.

Če pustimo vso moraliziranje okrog enormne nagrade, moramo Kramarju priznati, da je zadevo zelo elegantno izpeljal. Ko so se pojavile prve govorice o milijonski nagradi, se Kramar v javnosti ni kaj dosti izpostavljal, ampak je lepo počakal, da se zadeve umirijo. Zdaj naj bi si povsem potiho in za očmi javnosti (kolikor je to sploh mogoče pri takšnem znesku) izplačal omenjeno nagrado.

Seveda je javnost v šoku in ga ostro napada ter obsoja njegovo dejanje. Ampak če se vsak pri sebi vpraša, kaj bi naredil na njegovem mestu, sem prepričan, da bi nas 99% ravno tako sprejelo omenjeno nagrado. Javnost gor dol.

Se mi pa v tem primeru zdi, da krivca iščemo na napačnem koncu. Moralno je prejem takšne nagrade v danih trenutkih mogoče res sporen, vendar si Kramar nagrade ni določal sam. Pogodbo, po kateri mu pripada sporen milijon, je namreč podpisal (zdaj že nekdanji) prvi nadzornik NLB Anton Žunič. In če je kdo odgovoren za izplačilo te nagrade je to prav Žunič oz. nekdo (vlada?), ki je Žuniča nastavil. Zdrava pamet mi nekako pravi, da ni kriv tisti, ki prejme denar (v kolikor seveda ne gre za nelegalne posle), ampak tisti, ki izplačilo omogoči. Toliko huje, ker gre v tem primeru za davkoplačevalski denar in bomo posledice spet družno nosili vsi skupaj. 

Beri naprej >>

Bravo, mama!

Že dan pred svetovnim dnevom Romov so Strojanovi poskrbeli za pljuvanje po Romih kar vsepovprek. Seveda govorim o njihovem skupinskem izpadu na sodišču, ko so kar v odmoru med obravnavo pred varnostniki, pazniki in kamerami fizično obračunali s Predragom Zogovičem. Pri tem jih je skupila tudi njegova hči, ki mu je stopila v bran. Nekateri člani družine so z vzkliki "Bravo mama!" glasno spodbujali "mamo Strojan", ki je začela napad. Zanimivo, da obravnava poteka ravno zaradi izsiljevanja in povzročitve hude telesne poškodbe zoper nekaj članov družine Strojan, kjer se slednji izrekajo za nedolžne.

Nikakor ne odobravam posploševanja, ki se po tem izpadu (spet) dogaja. Tega ne govorim kot nekdo, ki z Romi še ni imel nobenega stika. Z njimi sem obiskoval osnovno šolo, z njimi smo se igrali kot otroci, srečeval in še jih srečujem vsak dan. Navsezadnje se z nekaterimi igra tudi moj otrok in nimam s tem nobenih problemov. Seveda se med njimi najdejo tudi "Strojani", ampak "Strojane" najdete tudi med ne-Romi.

Še manj pa odobravam početje družine Strojan. Spoznati bi morali, da imajo do družbe pač neko odgovornost, na pa da se sklicujejo le na pravice in jih v veliki meri tudi izkoriščajo.

Najmanj pa odobravam neukrepanje odgovornih organov. Že v Armbrusu so Strojani najprej 10 let terorizirali vaščane. Kljub njihovim pozivom se proti storilcem ni ukrepalo, kar je seveda pripeljalo do "vstaje" vaščanov. Kako se je zadeva odvijala naprej, je znano. Vaščane je celotna Slovenija napadla, da so netolerantni primitivci. Posredoval je celo takratni, danes že pokojni predsednik Drnovšek. Strojane so preselili, vaščani Armbrusa so si končno oddahnili, kriminalna dejanja Strojanov pa se sedaj dogajajo v Ljubljani, pred nosovi tistih, ki so nekdaj iz varne oddaljenosti kričali o njihovi nedolžnosti in obsojali dejanja Armbrusovcev.

No, država je 10-letno neukrepanje v primeru Armbrusa že pozabila in sedaj se neukrepanje odgovornih organov ponavlja. Strojanovi družno napadejo tožnika, kasneje pa kar po televiziji lahko vidimo, kako prosto korakajo iz sodišča. Po drugi strani napadenega gospoda in njegovo od poškodb šepajočo hči zaradi varnosti domov pospremijo policisti!? Kot da bi bila onadva kakšna kriminalca!

Tiskovni predstavnik policije Vinko Stojnšek pa je ob tem povedal, da sta v incidentu poškodovani dve osebi (gre za Zogoviča in njegovo hčer).

In ti dve osebi morata prijaviti dejanje in podati predlog za pregon. Če to ne storita, policija ne more preiskati kaznivega dejanja.

Dodal pa je, da zadevo še preiskujejo, saj še ni znano, kakšen sodni red velja pred sodno dvorano, kjer je prišlo do incidenta. 

Policija je očitno pozabila, da sta ravno ti dve napadeni osebi že podali en predlog za pregon. In sta zdaj bili kljub temu (ali pa ravno zaradi tega) ponovno fizično napadeni, dobesedno pred očmi paznikov in redarjev! In nobeden ni kaj prida ukrepal, da bi ju zaščitil. Zakaj bi jima bilo sploh potrebno podati prijavo? V takih primerih bi policija morala ukrepati tudi brez predloga za pregon oz. bi ga morala sama podati. Incident se je zgodil na sodišču, zadeva je posneta, paznika in redarja sta vse skupaj tudi spremljala. In kaj je potem tu sploh potrebno preiskovati in zapravljati denar, ko pa je vse posneto? 

Da ne govorim, da bi bilo prav bizarno, če bi na sodišču (pred sodno dvorano oz. bolje rečeno na hodniku sodišča), ki zakon predstavlja, veljali kakšni drugačni zakoni (oz. sodni red, kot se je izrazil predstavnik policije).

Bi pa predstavnikom Romov danes, ko je ravno idealna prilika, predlagal, naj že končno tudi sami obsodijo dejanja Strojanov in jasno in glasno povedo, da obsojajo njihova kriminalna dejanja. S pasivnostjo in neobsojanjem njihovih dejanj žal pri ljudeh dajejo vtis, da jih ščitijo le zaradi njihovega porekla. Za ljudi so Strojanovi žal prepogosto le še eden izmed tipičnih predstavnikov Romov. Dejstvo pa je, da so Strojanovi v prvi meri kriminalci in šele nato Romi!

Beri naprej >>

V istem čolnu?

"Vsi smo v istem čolnu." Te dni tolikokrat slišana nebuloza, s katero se tudi lastniki in novodobni tajkuni prikazujejo kot žrtve trenutne krize.

Jaz bi zgornjemu reku še nekaj dodal: "Vsi smo v istem čolnu. Le da imajo nekateri s sabo pršut, jagode in šampanjec, drugi pa še suhega kruha in vode ne."

Beri naprej >>

"Udomačene" zveri

Stari ljudje so že od nekdaj vedeli povedati, da psu ni nikoli za verjeti. Danes bi njihov rek lahko samo še razširili na druge vrste in ne le na psa. Danes pač ni več čisto nič nenavadnega, če ima kdo doma za hišnega ljubljenčka kakšno svinjo, podgano, kačo ali kameleona. Seveda je vsak ponosen lastnik še tako nenavadnega - včasih tudi precej nevarnega "udomačenega" prijatelja (da si lahko lastnik prijatelja je malce skregano z razumom, saj si prijatelja ne moreš lastiti) prepričan, da ve vse o njem in mu lahko zaupa. Kar v praksi mnogokrat pripelje do bolj ali manj bolečih (včasih tudi tragičnih) napadov "prijateljev" na svojega lastnika.

Lastnica štirih gepardov, jaguarja, leva,... (Foto: The Sun)

Predvčerajšnjim je tako nemškega strokovnjaka za plazilce Jürgena Hergerta ugriznila njegova lastna kača. 

Še ne tako dolgo nazaj je "povsem udomačen" šimpanz težko poškodoval prijateljico (človeško) svoje lastnice. Povsem udomačen v tem primeru pomeni, da se je obnašal kot človek, znal se je obleči, okopati, uporabljal je stranišče, jedel je za mizo, občasno srknil kozarec vina in si znal umiti zobe.

Ker ljudje očitno nočejo doumeti, da za človeka prijetno okolje ni nujno prijetno tudi za živali, se bodo taki napadi dogajali tudi v prihodnje. Še posebej, ker si ljudje danes lastimo vse mogoče oksotične živali, ki pa so v bistvu še vedno zveri, ki delujejo nagonsko, pa naj še tako poskušamo ukrotiti njihov nagon.

Nekateri ljudje s svojo "hrabrostjo" (bolje bi bilo reči norostjo) dobesedno izzivajo srečo. Tako lahko obiskovalci živalskega vrta (kako lepo ime za živalski zapor) blizu Buenos Airesa v Argentini poskusijo srečo z jahanjem levov ali hranjenjem medvedov. V južnoafriški republiki pa si neka gospa "lasti"štiri "udomačene" geparde, jaguarja in leva (pa verjetno še koga).

Ste že jahali konja, kamelo in slona? Bi poskusili leva? (Foto: The Sun)

Bi pustili svojega otroka k takšnemu medvedu? (Foto: The Sun)

In pri vsem tem se potem še čudimo, ko pride do kakšnega napada "udomačene" živali na svojega lastnika ali pa koga drugega. Da sem jaz kralj živali, pa me dobesedno jaha nek smejoč pajac, da se bo potem s sliko postavljal pred babami, mu direktno odgriznem smrdljivo taco, pa če sem še tako sit.

"Udomačene" živali se v vsem udobju, ki jim ga nudi lastnik, verjetno počutijo podobno, kot bi se recimo počutil človek, ki ga ugrabijo "mali zeleni" in mu nudijo vso tehniko in udobje, kar ju premorejo, ga nosijo po rokah in mislijo, da ga razumejo v dno duše. Ampak človek bi se tam vseeno počutil tuje in čisto mogoče je, da bi se mu nekega lepega dne utrgalo in bi svojemu lastniku pregriznil vrat, kot tisti beli tiger Royu ali pa mu preprosto odtrgal njegovo zeleno betico z velikimi očmi vred. Takrat šele bi začeli drugi zelenci pametovati, kako je to mogoče, saj je pa človek ja že bil čisto udomačen!

Ljudje bi preprosto morali pustiti divjim živalim živeti v njihovem naravnem okolju. Dnevna soba, cirkuški oder ali (pre)majhna kletka to žal nista in nikoli ne bosta.

Beri naprej >>