Letos sem nadaljeval materino tradicijo nepisanja pisem Dedku Mrazu in Božičku ter od hčerke Žive kar ustno (in malo po ovinkih) izvedel, kakšno darilo si želi. Potem se je Bojana potrudila in v vsej gužvi v trgovinah uspela najti točno tak rešilni avto, kot ga je mala želela. Seveda je v pričakovanju božiča in odpiranja daril postala Živa nekajkrat malce tečna. Dokler ji nisem na kratko omenil: "Dedek Mraz vse vidi! Če ne boš pridna, ne bo darila!". Po stavku je obstala kot vkopana, kot da bi jo ugasnil z daljincem! Brez kakšnega protesta je v trenutku postala atijeva mucika. Nobenega nepotrebnega sitnarjenja več. Pa tako si je želela tega avta. In jaz sem ji ga upal odreči.
Mi je postalo kar malce hudo in sem se zamislil. Ali je res v redu na tak način držati otroka na povodcu? Čez nekaj časa sem ugotovil, da enak stavek uporablja tudi cerkev, le da namesto Dedka Mraza tam nastopa Bog. In da je efekt pri vernikih pravzaprav enak. Božje ovčice so pridne, ker čakajo svoje darilo v obliki nebes!
Je torej religija le sredstvo za pomirjanje množic?
Atom
Ni komentarjev:
Objavite komentar