petek, 31. julij 2009

Kam z okvarjenim avtom na pomurski avtocesti?

Danes ljudje večino časa nekam hitimo. Mudi se nam v službo in iz nje, hitimo v supermarket, pa po otroka v vrtec, prestopamo na mestu v vrsti pred blagajno in še milijon podobnih reči. Če se le da, poskušamo prihraniti kakšno sekundo. Zato uporabljamo koristna poznanstva, se poskušamo prvi preriniti k blagajni, ki se je ravno odprla, na poti uporabljamo razne bližnjice in redno vozimo po avtocesti, čeprav je pot zaradi tega lahko celo daljša.

Avtocesta ima poleg že omenjenega prihranka časa še nekatere druge prednosti. Statistično je recimo na avtocestah manj nesreč, kot na ostalih cestah, torej s potjo po avtocesti manj tvegamo. Vendar je z nesrečami na avtocestah podobno, kot z letalskimi - statistično gledano jih je malo v primerjavi z nesrečami na ostalih cestah, so pa dostikrat s smrtnim izidom.

Včeraj sem na poti iz službe kot po navadi večinoma dohiteval in prehiteval romunske, ukrajinske in še vse ostale tovornjake, ki se vlečejo čez Slovenijo. Kar nekaj sem jih že pustil za sabo, ko sem kakšnih 500 metrov pred sabo zagledal "pacienta", za katerega se je že od daleč videlo, da vozi zelo počasi. Ko sem prišel še malce bližje, pa se je pof.... idiot "#$"#%" celo povsem ustavil na voznem pasu avtoceste ob prometni tabli z razdaljami krajev in s prižganimi vsemi smernimi lučmi, ki pa jih zaradi močne svetlobe od daleč sploh ni bilo mogoče opaziti!

Ni mi sicer jasno, kakšen IQ ima šofer, ki se kar nenadoma ustavi na avtocesti, razmišljati že ni mogel kaj dosti. Idiotu v zagovor le to, da se ni mogel ustaviti na odstavnem pasu, ker teh pomurska "avtocesta" pač nima!

Uspel sem ga obvoziti in še dobro, da na prehitevalnem pasu ni bilo nikogar. So mi pa že med kletvicami prišle na misel številne kazni zanj in najbolj krutih tu niti ne bi rad omenjal, kakšen doživljenjski odvzem vozniškega dovoljenja, krepko denarno kazen ali še raje služenje kazni z javnim delom in obisk psihiatra je še najmanj, kar bi mu naložil. Kaj če bi bil takrat recimo malo manj pozoren in bi ga prepozno opazil? Ali bi bil prehitevalni pas poln in bi se moral ustaviti za njim ter tvegati, da me od zadaj zadene kakšen od tovornjakarjev?

Po nekaj sto metrih pa me je prešinilo nekaj povsem drugega. Kaj pa, če mu je odpovedal avto in se na tej pomurski dvopasovnici imenovani avtocesta enostavno ni imel kam umakniti? Na številnih mestih se sicer da vsaj delno umakniti avto na bankino, da z njim ne okupiraš celotnega voznega pasu. So pa tudi številni odseki, kjer je pol metra od roba avtoceste postavljena kovinska ograja in se umakniti ne da.

Šofer, ki ustavi na avtocesti iz kakšnegakoli razloga, je tako zlahka tarča kakšnega naleta vozil od zadaj. Ob vsem tem pa obstaja še študija, ki dokazuje, da se v primeru nesreče na tej avtocesti med tovornjaki z rešilnim vozilom ni mogoče prebiti do ponesrečencev. Na "normalnih" avtocestah reševalna vozila v takih primerih velikokrat uporabijo odstavni pas, tu ga pa enostavno ni. Sicer je res, da je mogoče do ponesrečencev priti tudi z nasprotnega voznega pasu, ali celo po istem pasu z nasprotne strani (kar so v tej študiji preprosto zamolčali ali spregledali).

Kaj naj torej šofer, ki mu na pomurski avtocesti odpove avto, sploh stori?

Beri naprej >>

sreda, 29. julij 2009

Zavajujoče cene goriv v Avstriji po podatkih AMZS in RTV Slovenija

Pred 10 in še več leti so imeli avstrijci najvišje cene goriva v Evropi. Še lani so na avstrijskem portalu Auto-motor.at svojim bralcem priporočali, naj med potjo na dopust napolnijo svoje rezervoarje v precej cenejši Sloveniji!

Danes temu žal ni več tako in ni ga tujca, ki bi tankal na zadnji črpalki na naši strani meje, kot se je to pogosto dogajalo takrat. Pravzaprav se počasi začenjamo spreobračati v bencinske turiste Slovenci. Vsaj tisti, ki živimo ob meji.

Doslej se nekako iz principa nisem ustavljal na avstrijskih črpalkah zaradi par centov nižje cene dizla. Teh par centov na liter pa se je počasi povečevalo in pred dvema tednoma je bila razlika že celih 12,1 centa. Princip je sicer princip, 12 centov pri litru pa je 6 EUR pri polnem rezervoarju! In tako sem dva tedna nazaj princip nekam poslal in prvič napolnil rezervoar v Avstriji. Če se že enkrat tedensko vozim po Avstriji, se lahko še spotoma ustavim na njihovi črpalki.

Bil sem ravno na poti k staršem. Ne spomnim se sicer, kako sva z očetom prišla na pogovor o gorivu, sem mu pa mimogrede omenil, da sem ravno pred 5 minutami tankal v Avstriji in tudi njemu priporočil, naj raje tanka tam. Pa mi odgovori, da se za ta cent ne splača?!?!

Šele z računom sem mu dokazal, da dizel v Avstriji stane 0,929 EUR na liter (pri nas je takrat stal 1,05 EUR). On pa meni na svojem "internetu" (beri teletekstu), da je bencin celo 2 centa dražji v Avstriji (pri nas 1,10 EUR, v Avstriji 1,12 EUR)!

In potem s kotičkom očesa opazim, da naj bi bila cena dizla v Avstriji 1,02 EUR!?!? Opa, v tem je torej fora! Teletekst očitno malce zavaja, čeprav se hvalijo, da so bili podatki osveženi isti dan. In če ceno avstrijskega dizla navijejo skoraj za cel euro, ni vrag, da ne delajo isto tudi pri bencinu.

Vir napačnih (zavajaočih) podatkov pa je AMZS s svojimi podatki na strani Cene goriv po Evropi. AMZS bi rad vprašal, kateri avtoklub iz Avstrije jim je posredoval take podatke (objavljeno je namreč, da podatke pridobijo "iz strani tujih partnerskih avtoklubov in se pogosteje pojavljajo na bencinskih črpalkah")? Vem, da cene goriv v Avstriji niso enotne in se od črpalke do črpalke spreminjajo, ampak zakaj za vraga izmed vseh cen objavijo ravno najvišjo? Nemški ADAC namreč nima nobenih problemov z avstrijskimi nizkimi cenami goriva in na svoji spletni strani objavi kar različne cene goriv po črpalkah v Avstriji (če povezava ne dela, kliknite Download PDF na strani ADAC - Tanken im Ausland).

Še bolj zanimivo pa je, da RTV Slovenija potem veselo povzame AMZS-jeve cene, recimo na svojem multimedijskem portalu ali že omenjenem teletekstu - stran 175.

Vmes so se cene dizla pri nas sicer pocenile in čeprav Ministrstvo za finance veselo sporoča, da so cene še vedno nižje, kot pred enim letom, lastnike avtomobilov to očitno prav nič ne tolaži. Tako kot Ministrstvo za finance (ko jim primerjava pač ustreza), se tudi posamezniki namreč radi primerjamo s tujino, v tujini pa je gorivo še vedno občutno cenejše. In dokler bo tako, bom pozabil na princip.

Beri naprej >>

četrtek, 23. julij 2009

NLB, ne vem zakaj

Plastične kartice namesto denarja so zame ena boljših pogruntavčin. Nabereš robo, vržeš kartico na blagajno in vpišeš PIN kodo, ali se podpišeš. Vseeno pa se včasih najde kakšen kiosk-sladoledar ali burekđilnica, ki ne sprejema drugega, kot gotovino. Da v takih primerih ne bi ostali praznega želodca, so si banke izmislile škatle, v katerih lahko plastični denar zamenjate za ta pravega.

Omenjene škatle, poimenovali so jih bankomati, so skoraj tako dobra pogruntavščina, kot plastični denar. Banka napolni škatlo s kupom denarja, sami pa vstavimo kartico in vpišemo poljubni znesek (OK, v okvirih limita in stanja na bančnem računu), ki bi ga radi dvignili v obliki gotovine. Težava nastopi, ko v bankomatu zmanjka gotovine.

In ravno to se mi je zgodilo zadnjo nedeljo na bankomatu Nove Ljubljanske banke (kjer imam tudi odprt bančni račun). Čeprav se mi zdi to podobno, kot če bi v gostilni zmanjkalo pijače ali da bi zgoraj omenjenemu sladoledarju zmanjkalo sladoleda, se zaradi tega nisem dosti vznemirjal. Navsezadnje živim v mestu, kjer so bankomati posejani precej na gosto. Najbližji je bil bankomat banke Hypo, ki mi je brez problema izpljunil želen drobiž (ki je še isto minuto romal k bližnjemu sladoledarju).

Na bankomat brez gotovine sem že pozabil, dokler se nisem danes prijavil v Klik (aka NLB-jeva spletna banka) in ugotovil, da me je NLB za nevšečnost s svojim praznim bankomatom, za pešačenje do drugega bankomata in dvig gotovine na njem "nagradila" z 0,47 EUR "nadomestila za dvig - BA druge banke", kot so zapisali v opisu knjižbe. Res krasno! (Mimogrede, tudi za prijavo v Klik bom moral banki plačati provizijo.) Svinjarija se mi zdi, da sploh zaračunavajo takšne storitve, čisti nateg pa so cene teh storitev.

Gospodom na NLB-ju bi svetoval, naj čim večkrat spraznijo svoje bankomate, saj bomo tako stranke prisiljene dvigovati gotovino na bankomatih drugih bank. NLB pa naj veselo pobira "nadomestila za dvig - BA druge banke".

Že nekaj časa mi gredo ti lopovi na jetra, ampak (priznam) sem bil prelen, da bi zamenjal banko. Že s tisto provizijo za uporabo Klika (mesečno 0,65 EUR) so me pošteno razkurili, tole nadomestilo za dvig na bankomatu druge banke pa je zame dokončno preveč. Ko k temu prištejem še vsa "nadomestila" - za plačilo položnic (0,33 EUR na položnico), za trajnike (0,20 EUR na trajnik), za vodenje računa (7,30 EUR mesečno), mi tako letno izpulijo za okrog 200 EUR raznoraznih provizij!

Tako je zdaj padla dokončna in nepreklicna odločitev - zamenjava banke. Zdaj upam samo, da niso vse banke pri nas enake! Če ima kdo kakšen pameten predlog, na katero banko naj prenesem račun, se priporočam. Lahko kar v komentar temu sporočilu. Najpomembnejši so mi čim nižji stroški in dobra spletna banka, predvsem možnost shranjevanja predlog plačilnih nalogov (da jih ni potrebno vsakič ponovno vpisovati).

Adijo NLB!

Beri naprej >>