Nobenega ni potrebno posebej prepričevati, da je z našim pokojninskim sistemom nekaj hudo narobe. (No, ne čisto vseh, kot bomo kasneje videli.) Sistem, v katerega plačujemo zaposleni, da lahko upokojenci dobivajo pokojnine in ga imenujemo "medgeneracijska solidarnost" (v bistvu sicer gre bolj za prisilo plačevanja pokojninskih prispevkov) namreč ni vzdržen. Delež zaposlenih ljudi je napram upokojencem namreč čedalje nižji in enostavno ne zmoremo vplačati dovolj prispevkov za vse pokojnine.
Tako politiki kot ekonomisti se v veliki meri strinjajo, da je nujna pokojninska reforma, čeprav smo eno nedolgo tega že izvedli. In ravno nova pokojninska reforma je bila tema nocojšnje Tarče na 1. programu RTV Slovenija.
Kot gost je minister Erjavec navrgel tudi ocvirek:
"...da pokojninske reforme ne potrebujemo!
...
Naš sistem je vzdržen!"
Delno bi se lahko celo strinjal z njim. Upokojenci pokojninske reforme res ne potrebujejo! Zaposleni, ki so ravno pred upokojitvijo si je tudi ne želijo! Ker bi reforma prinesla predvsem zvišanje starostne meje za upokojitev ali z drugimi besedami - delati bi morali še kakšno leto dlje.
Kaj pa ostali? Ali reforme tudi ostali zaposleni ne potrebujemo? Do upokojitve imam še precej let in že nekaj let me navajajo na dejstvo, da je verjetno nikoli ne bom niti videl oz. da bo le ta mizerno nizka. In to kljub dejstvu, da v pokojninsko blagajno prispevam precej velik delež svoje plače in ne glede na to, da bom tudi jaz moral do upokojitve nabrati vsaj 40 let delovne dobe, kar tako rada kot argument proti reformi uporabita sindikalist Semolič in minister Erjavec. Njun argument da "si nekdo, ki je 40 let delal, zasluži dostojno pokojnino" očitno velja samo za tiste, ki so tik pred upokojitvijo. Za nas, ki smo sedaj (prisilno) medgeneracijsko solidarni do teh "skoraj upokojencev", pa jima je malo mar. Poleg tega, da bomo morali prav tako delati 40 let (glede na trend zviševanja upokojitvene starosti pa skoraj gotovo še več), nas dostojna pokojnina žal ne bo čakala!
Ne, nam poleg obveznega plačevanja pokojninskih prispevkov (tako imenovani prvi steber) svetujejo še plačevanje kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (tako imenovan drugi pokojninski steber). Da ne bomo na stara leta ostali brez dostojne pokojnine in s tem sredstev za preživetje. Če že nekako pozabimo, da dvakratno plačevanje za pokojnino ni pravično, ostaja težava tudi v tem, da si marsikdo zaradi mizerne plače plačevanja dodatnega pokojninskega zavarovanja niti ne more privoščiti. Pri tem nam podatek, da si dodatno zavarovanje plačuje "le" polovica zaposlenih, nič ne pomaga in je poleg vsega še precej zavajujoč. Če namreč od te polovice odštejemo 200.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki jim dodatno zavarovanje plačuje država, ostane samo še nekaj čez 1/3 zaposlenih v realnem sektorju, ki si premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja dejansko tudi plačujejo. Poleg tega se vsak posamezen delavec niti ne more odločiti za plačevanje prispevka v drugi steber, ampak se za to mora odločiti vsaj polovica vseh zaposlenih v podjetju (vsaj pred kakšnim letom je še bilo tako, tako da upam, da s tem podatkom ne zavajam). Lahko se sicer vsak posameznik odloči za plačevanje individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanje (t.i. tretjega stebra), vendar se ta premija plačuje iz neto plače in je zato dosti manj ugodna od drugega stebra.
Pokojninsko reformo nujno potrebujemo! Zaradi mene lahko tudi zvišajo starostno mejo za upokojitev in jo izenačijo za ženske in moške. Čim prej, tem bolje. Vem, da taka ideja skorajšnjim upokojencem nikakor ne bo dišala in verjetno med politiki tudi ne bo sprejeta, saj upokojenci predstavljajo ogromno maso, ki lahko bistveno odloča o rezultatu volitev.
Skorajšnjim upokojencem pa bi dal vedeti, da imamo mladi dovolj medgeneracijske solidarnosti, kjer starejšim le dajemo, medtem ko se starejši v dobro nas ne želijo odpovedati nobeni ugodnosti. Kako naj sem solidaren do nekoga, ki zase zahteva pokojnino takoj in zdaj, mu je pa malo mar, če si poleg obveznega pokojninskega zavarovanja zmorem plačati še dodatno in kaj bo z mano čez nekaj let?
Beri naprej >>