torek, 5. maj 2009

Medgeneracijsko nesolidarni penzionisti

Nobenega ni potrebno posebej prepričevati, da je z našim pokojninskim sistemom nekaj hudo narobe. (No, ne čisto vseh, kot bomo kasneje videli.) Sistem, v katerega plačujemo zaposleni, da lahko upokojenci dobivajo pokojnine in ga imenujemo "medgeneracijska solidarnost" (v bistvu sicer gre bolj za prisilo plačevanja pokojninskih prispevkov) namreč ni vzdržen. Delež zaposlenih ljudi je napram upokojencem namreč čedalje nižji in enostavno ne zmoremo vplačati dovolj prispevkov za vse pokojnine.

Tako politiki kot ekonomisti se v veliki meri strinjajo, da je nujna pokojninska reforma, čeprav smo eno nedolgo tega že izvedli. In ravno nova pokojninska reforma je bila tema nocojšnje Tarče na 1. programu RTV Slovenija.

Kot gost je minister Erjavec navrgel tudi ocvirek:

"...da pokojninske reforme ne potrebujemo! 

...

Naš sistem je vzdržen!"

Delno bi se lahko celo strinjal z njim. Upokojenci pokojninske reforme res ne potrebujejo! Zaposleni, ki so ravno pred upokojitvijo si je tudi ne želijo! Ker bi reforma prinesla predvsem zvišanje starostne meje za upokojitev ali z drugimi besedami - delati bi morali še kakšno leto dlje.

Kaj pa ostali? Ali reforme tudi ostali zaposleni ne potrebujemo? Do upokojitve imam še precej let in že nekaj let me navajajo na dejstvo, da je verjetno nikoli ne bom niti videl oz. da bo le ta mizerno nizka. In to kljub dejstvu, da v pokojninsko blagajno prispevam precej velik delež svoje plače in ne glede na to, da bom tudi jaz moral do upokojitve nabrati vsaj 40 let delovne dobe, kar tako rada kot argument proti reformi uporabita sindikalist Semolič in minister Erjavec. Njun argument da "si nekdo, ki je 40 let delal, zasluži dostojno pokojnino" očitno velja samo za tiste, ki so tik pred upokojitvijo. Za nas, ki smo sedaj (prisilno) medgeneracijsko solidarni do teh "skoraj upokojencev", pa jima je malo mar. Poleg tega, da bomo morali prav tako delati 40 let (glede na trend zviševanja upokojitvene starosti pa skoraj gotovo še več), nas dostojna pokojnina žal ne bo čakala!

Ne, nam poleg obveznega plačevanja pokojninskih prispevkov (tako imenovani prvi steber) svetujejo še plačevanje kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (tako imenovan drugi pokojninski steber). Da ne bomo na stara leta ostali brez dostojne pokojnine in s tem sredstev za preživetje. Če že nekako pozabimo, da dvakratno plačevanje za pokojnino ni pravično, ostaja težava tudi v tem, da si marsikdo zaradi mizerne plače plačevanja dodatnega pokojninskega zavarovanja niti ne more privoščiti. Pri tem nam podatek, da si dodatno zavarovanje plačuje "le" polovica zaposlenih, nič ne pomaga in je poleg vsega še precej zavajujoč. Če namreč od te polovice odštejemo 200.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki jim dodatno zavarovanje plačuje država, ostane samo še nekaj čez 1/3 zaposlenih v realnem sektorju, ki si premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja dejansko tudi plačujejo. Poleg tega se vsak posamezen delavec niti ne more odločiti za plačevanje prispevka v drugi steber, ampak se za to mora odločiti vsaj polovica vseh zaposlenih v podjetju (vsaj pred kakšnim letom je še bilo tako, tako da upam, da s tem podatkom ne zavajam). Lahko se sicer vsak posameznik odloči za plačevanje individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanje (t.i. tretjega stebra), vendar se ta premija plačuje iz neto plače in je zato dosti manj ugodna od drugega stebra.

Pokojninsko reformo nujno potrebujemo! Zaradi mene lahko tudi zvišajo starostno mejo za upokojitev in jo izenačijo za ženske in moške. Čim prej, tem bolje. Vem, da taka ideja skorajšnjim upokojencem nikakor ne bo dišala in verjetno med politiki tudi ne bo sprejeta, saj upokojenci predstavljajo ogromno maso, ki lahko bistveno odloča o rezultatu volitev. 

Skorajšnjim upokojencem pa bi dal vedeti, da imamo mladi dovolj medgeneracijske solidarnosti, kjer starejšim le dajemo, medtem ko se starejši v dobro nas ne želijo odpovedati nobeni ugodnosti. Kako naj sem solidaren do nekoga, ki zase zahteva pokojnino takoj in zdaj, mu je pa malo mar, če si poleg obveznega pokojninskega zavarovanja zmorem plačati še dodatno in kaj bo z mano čez nekaj let? 

Beri naprej >>

nedelja, 3. maj 2009

Življenje brez Googla

Kaj bi se zgodilo, če bi Google ukinil kakšno svojo precej uporabljano storitev, kot je Blogger (mimogrede - tudi stran, ki jo ravno berete, je objavljena na Bloggerju), Picasa Web Albums, Docs, Bookmarks ali na primer Gmail? Na vseh omenjenih storitvah imamo uporabniki shranjenih nešteto podatkov, fotografij in dokumentov, na njih smo objavili na tone objav. Nekatere storitve uporabljamo tudi v poslovne namene.

Res je, da je Google ta čas v dovolj dobri kondiciji in trenutno nič ne kaže, da bi nameraval katero od svojih bolj uporabljanih storitev ukiniti. Ampak, ali nam lahko kdo 100% jamči, da se to tudi v prihodnosti ne more zgoditi?

Pravijo, da noben imperij ni večen in da vsak enkrat propade. V računalništvu, kjer vse poteka bliskovito, še toliko prej. Že kar nekaj podjetij je bilo, ki so obvladovala splet (ali pa vsaj kakšen njegov del), pa se jih danes niti spominjamo ne več. Samo pomislite na nekatere iskalnike, recimo Altavista, NorthernLight, Yahoo in ne nazadnje tudi slovenskega Matkurja. Ali recimo na Microsoftovo Encarto, ki jo lahko obiščete le še par mescev, saj Microsoft zapira njena vrata. Pa recimo na email.si, katerega uporabniki še danes preklinjajo dan, ko so odprli elektronsko pošto pri njem.

Starejši uporabniki interneta se prav gotovo spomnite storitve GeoCities, ki je uporabnikom omogočala zastonj gostovanje lastne spletne strani. (Nekaj podobnega danes ponuja Google s svojo storitvijo Google Sites.) Nekaj let nazaj, na začetku vzpona interneta je skoraj vsak, ki je kaj dal nase, imel svojo predstavitveno stran na GeoCities-u. In vsak, ki je razmišljal o svoji spletni strani, je najprej pomislil na GeoCities. Celotno storitev je za 3.5 milijarde ameriških dolarjev leta 1999 odkupil Yahoo, takrat bog in batina interneta. Z Yahoo-jem smo iskali po internetu, pri Yahoo-ju smo imeli svojo elektronsko pošto in Yahoo nam je omogočal brezplačno gostovanje spletnih strani. Vse omenjene (in še mnoge druge) storitve nam danes omogoča Google.

Ravno te dni pa je Yahoo napovedal zaprtje storitve GeoCities, kar naj bi se zgodilo nekje do konca tega leta. Spomnimo se samo, Yahoo je bil pred nekaj leti glavni na internetu. In če je (bo) Yahoo zaprl GeoCities, za katerega je še ne 10 let nazaj odštel 3.5 milijarde ameriških dolarjev, kako smo lahko povsem prepričani, da čez nekaj let ne bo konec tudi Google-ovega imperija in bo zaprl recimo Gmail? In samo upamo lahko, v kolikor bi do zaprtja res prišlo, da ga bo Google vnaprej najavil, da se bomo imeli uporabniki še čas preseliti kam drugam in naša elektronska pošta ne bo za večno izgubljena, kot se je to zgodilo uporabnikom elektronske pošte pri email.si.

Beri naprej >>