Lanska doplačila dohodnine so med delavci povzročila veliko negodovanja. Mnogi so čez državo in finančno ministrstvo znali povedati marsikatero pikro pripombo, veliko pa so k takšnim pripombam pripomogli tudi mediji s svojimi zavajajočimi naslovi. Da je potrebno ob istih plačah plačati več dohodnine, da je država razsipna in draga (kar sicer drži), da je dohodninska lestvica nastavljena tako, da mora večina državljanov dohodnino doplačati, da je kriva ukinitev vseh dodatnih olajšav,...
Nič od naštetega seveda ne drži. Da je država razsipna, požrešna in draga je sicer res, vendar to ne vpliva na doplačilo dohodnine, ampak samo na višino dohodnine.
Dohodninska lestvica je tudi nastavljena tako, da ob enakih mesečnih dohodkih (oz. celo ob različnih mesečnih dohodkih, če so vsi v istem dohodninskem razredu) na koncu leta dohodnine ni potrebno doplačevati, niti je ne dobimo povrnjene.
Posledica ukinitve dodatnih olajšav tudi ni doplačilo dohodnine, ampak nevračilo dohodnine. Ukinitev dodatnih olajšav torej pomeni le, da dela dohodnine (zaradi posledično nižje davčne osnove) ob koncu leta ne bomo več dobili povrnjenega, ne bi pa smeli zaradi tega dohodnine doplačevati. (V letu 2006 smo ob splošni olajšavi lahko uveljavljali še olajšave za različne namene v skupni višini največ 2% letne davčne osnove zavezanca ter dodatna 2% za rešitev stanovanjskega problema. Povezava: Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2006)
Kaj je torej vzrok za doplačila dohodnine? Berite naprej!
Mediji nam lansko leto vzroka za doplačilo dohodnine niso razkrili (ali niso želeli razkriti). Tudi politiki in finančniki ne. Vsi se trobili le, da država ob koncu leta pobere svoje in če nisi dovolj plačal že pri obračunu plač med letom, moraš ob koncu leta in obratno, če si med letom plačeval preveč, boš dobil višek dohodnine povrnjen. Kar je sicer res. Ampak že prej smo povedali, da je dohodninska lestvica nastavljena tako, da v splošnem doplačil ni, saj so plače pri veliki večini delavcev iz mesca v mesec zelo podobne, če ne že enake. Tudi izplačil po podjemnih pogodbah in avtorskih honorarjev nas večina ne prejema, čeprav so ti prejemki lahko vzrok za doplačilo dohodnine.
Da ne bo tudi letos (preveč) vprašanj ostalo neodgovorjenih: vzrok za doplačilo dohodnine sta izplačilo regresa in božičnice oz. 13. plače!
Zakaj? Ker se pri teh izplačilih dohodnina obračunava po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka zaposlenega (odstavek Obračunavanje in plačevanje akontacije dohodnine). V praksi to pomeni, da zaposleni z višjimi plačami pri istem bruto znesku regresa dobijo nižje izplačano neto izplačilo, saj je pri njih povprečna stopnja dohodnine višja! Ampak izplačilo regresa po povprečni stopnji davka ni dovolj za nedoplačilo dohodnine!
Najlažje bomo to prikazali na primeru. Primer prikazuje izplačilo 12-ih plač v znesku 2500 € bruto in regresa v znesku 800 € bruto. Vse plače in regres so izračunani pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi za leto 2008! Ob tem lahko vidimo, da je ob povsem pravilnem obračunu doplačila dohodnine čez 100 €! Takšno doplačilo dohodnine smo v preteklosti (do leta 2006) pač uravnotežili z dodatnimi olajšavami (tistih 2% in še dodatnih 2% za nakup stanovanja), po letu 2007 pa teh ni več.
Primer: 12 plač, regres ter doplačilo dohodnine
Odprite dokument za urejanje v novem oknu. (Odpiranje lahko traja dlje časa!) V dokument lahko vstavite tudi svoje podatke! Pri tem upoštevajte le, da dokument ne podpira izplačila bonitet in stroškov nad uredbo vlade, niti izplačila razlike do minimalne plače in neplačane odsotnosti! Storitev podpira Zoho.
Velikokrat pa delodajalci regres ali božičnico izplačajo celo po še nižji stopnji dohodnine od povprečne, saj v takšnem primeru njihovi zaposleni dobijo večje neto izplačilo na račun premalo plačane akontacije dohodnine. Nekaterim delodajalcem je pomembno, da je delavec zadovoljen z nakazilom, kaj bo kasneje, jih ne briga.
Nemalokrat "se zgodi", da se pri izplačilu 13. plače upoštevajo tudi davčne olajšave, čeprav so se v istem mescu že upoštevale pri izplačilu plač! Ali pa akontacijo dohodnine pri 13. plači izračunajo po dohodninski lestvici. V obeh primerih je plačana akontacija dohodnine prenizka in bo sledilo doplačilo ob koncu leta.
Primer: izplačilo plače in v istem mescu izplačilo božičnice (božičnica izračunana brez davčnih olajšav ter po dohodninski lestvici) - osnova za dohodnino naj bo pri obeh enaka in sicer 800 €! Vsako izplačilo zase tako pade v 2. dohodninski razred in akontacija dohodnine posameznega izplačila bo 95.84 € + 27% od (800 € - 598.98 €) = 150.12 €, za obe izplačili skupaj torej 300.24 €. Vendar pa to ni pravilno. Če izračunamo akontacijo dohodnine po dohodninski lestvici, je potrebno vsa izplačila v mescu sešteti, določiti osnovo za dohodnino in od nove osnove izračunati akontacijo dohodnine. Torej bi bila osnova za dohodnino 1600 €, kar pa pade v 3. dohodninski razred! Pravilna akontacija dohodnine bi tako bila 257.56 € + 41% od (1600 € - 1197.94 €) = 422.30 €, to pa je kar precej več! Če bi tudi pri božičnici upoštevali davčne olajšave, pa bi bila razlika še večja! Doplačilo dohodnine ob koncu leta bi tako v najboljšem primeru preseglo 120 €!
V praksi je tudi veliko primerov (namernih ali zaradi neznanja), ko delodajalci kar vsem zaposlenim pri izplačilu regresa obračunajo akontacijo dohodnine po stopnji 16%, ne glede na povprečno stopnjo dohodnine. Res, da imajo potem vsi zaposleni tudi enako neto nakazilo regresa, vendar s tem zaposlenim z višjimi plačami (tistim, ki jim pri plači osnova za dohodnino pade v 2. ali 3. razred) spet obračunajo premalo akontacijo dohodnine, ki jo morajo le ti ob koncu leta doplačati!
Tako, pokazal sem, da tudi v primeru uporabe zakonsko predpisanega načina izračuna lahko pride do doplačila dohodnine ob koncu leta in prav gotovo tudi letos brez doplačil ne bo šlo.
Res pa je tudi, da za vsa doplačila ni vedno kriva le država. Tudi delodajalci imajo pri tem nekaj masla na glavi.
Upam, da sem s to objavo odgovoril na marsikatero vprašanje.
Viri:
- Uradni list 109/2008 - Pravilnik o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2008
- Uradni list 117/2006 - Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Uradni list 10/2008 - Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2A)
- Uradni list 78/2008 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2B)
- Računovodja.com - Regres za letni dopust za leto 2008
- DURS - Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2006
- DURS - Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2007
- DURS - Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2008
- eDavki - Napoved za odmero dohodnine
- DURS - Navodilo za izpolnjevanje obrazca napovedi za odmero dohodnine za leto 2008
Atom
4 komentarji:
Prav upoštevanje povprečne dohodnine privede do obveznega doplačila koncem leta. Pri dodatnih izplačilih kot je regres je treba upoštevati višjo stopnjo, ki jo plačuješ, saj se povečuje osnova prav v zgornjem delu in ne nekem povprečnem. Običajno 27% ali 41%. Spodnji del osnove je že poln...
Ja, ampak po zakonu se pa "mora" obračunati po povprečni stopnji.
Do razlike v primeru na sliki je prišlo zaradi napačnega obračuna regresa.
Ker je regres isplačan istem mesecu kot plača (recimo aprilu), je potrebno sešteti bruto zneske.
Skupni dohodek je torej 3300€ v aprilu.
Od tega nato odštejemo olajšavo in prispevke.
Osnova je torej 2500,87€.
Iz tega zneska pa nato pride do akontacije v višini 791,77€ (257,56€ fiksni del, 534,21 variabilni).
Namesto tega ste pa izračunali akontacijo dohodnine 686,03€(463,76€ za april in 222,27€ za regres), kar je NAPAKA.
Tistih 105€ se torej skriva v NAPAČNEM OBRAČUNU REGRESA!!!
@Anonimni: Malce si po svoje razlagaš zakone, čeprav po kmečki pameti imaš še kako prav.
Ampak - po zakonu (ZDoh2 - 127. člen) SE MORA dohodnina od regresa obračunavati po povprečni stopnji in ne od skupnega zneska!! NE SMEŠ sešteti celotnega regresa in plače in nato določiti osnovo za dohodnino, ker to po zakonu ni prav (po zakonu MORAŠ sešteti plačo in le 1/12 regresa, ker se izplačilo regresa pač nanaša na več mesecev)! Je pa res, da po tvojem obračunu ne bi bilo doplačila!
ZDoh2 - 127. člen
(5) Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.
Objavite komentar