Ponavadi je tako, da ljudje vedno držimo s posameznikom, ki si upa upreti se mnogo večjemu nasprotniku. Verjetno je tudi Primož Kozmus pričakoval, da bo v primeru njegovega upora tako. Žal se je pa grdo zmotil. Pravzaprav so redki tisti, ki so mu stopili v bran, pa še ti imajo bolj trhle argumente. Njegovega upora je tako verjetno najbolj vesel Dimitrij Rupel, ki se je tako končno poslovil iz naslovov vseh novic, kjer ga je zamenjalo Kozmusov renčanje. V zadevo se je sedaj vmešal tudi gospod Türk in obljubil pomoč ubogim vrhunskim športnikom. Me prav zanima, kako se ob tem počutijo vsi delavci, ki so okrog novega leta ostali na cesti, pa tudi tisti, ki namesto olimpijskega zlata domov prinesejo 400 € plače?
Milo rečeno se mi Kozmusov ultimat zdi eno navadno izsiljevanje države. A mora država res še bolj pomagati vrhunskim športnikom, kot jim že? Že sedaj jim daje službo, v kateri so le takrat, kadar se je potrebno fotografirati v uniformi za promocijo vojske. Že sedaj jim plačuje trenerje in treninge. Že sedaj jim plačuje tudi nastope na tekmovanjih. In tu ne gre za pomoč v obliki kakšnega kredita, ki bi ga morali športniki vrniti recimo z delom prislužene denarne nagrade. Ne, nagrada jim ostane v celoti! Država od tistih, ki ob prvih uspehih ne pozabijo na vso pomoč, ki so je bili deležni in ne pobegnejo v kak davčni raj, pobere le davek! A je potrebno še več? Jim mora torej država po koncu kariere omogočiti še dosmrtno praskanje po jajcih?
Večina profesionalnih športnikov se s športom ukvarja zgolj zaradi denarja. Redki profesionalci v športu tudi uživajo. Vsi pa so se čisto sami odločili za šport! Da so do vrhunskih rezultatov potreboval 10 ali več let trdega dela, se mi zdi pri tem povsem nepomembno. Tudi jaz sem potreboval nekaj let šole, obenem prebral pol interneta in ponoči veselo programiral za lastno veselje, da lahko sedaj opravljam svoj poklic! Lahko se odločiš za kramp in lopato, lahko poskušaš končati kakšen faks, lahko pa veselo treniraš! Kar komu pač paše. Ampak ne se potem jokat zaradi svoje izbire. Že pri odločitvi za kramp in lopato, faks ali profesionalnega športnika je potrebno misliti tudi na svojo prihodnost.
Vrhunski športniki se velikokrat imajo tudi za promotorje države in ob tem poudarjajo, da so ves svoj trud vložili v promocijo države. A res kdo to verjame? A jih je država prisilila v promocijo? Seveda ne, noben jih ni silil v ukvarjanje s športom! Trud so vložili v lastno promocijo in lasten zaslužek. In tega jim ne očitam, isto počnemo vsi. Očitam pa jim sprenevedanje. In če smo že pri promociji - se kdo spomni, čigavo himno so na olimpijskih igrah igrali zmagovalcu v prav tako atraktivnem suvanju krogle? Verjetno ne. In ravno tako se po svetu (ne) spomnijo slovenskega zmagovalca v metu kladiva! Več o mitu o športni promociji pa je zelo lepo napisal Aleš Golli.
Dejstvo je, da lahko kadarkoli gredo iz športa kam drugam. Težava pa je, da se nekateri profesionalni športniki očitno ne želijo sprijazniti z delom in/ali nižjim življenjskim standardom, kot so ga vajeni. Zato tudi izgovori, da se po koncu kariere ne morejo nikjer zaposliti. Dokazov, da temu ni tako, je ogromno tudi pri nas. Bojan Križaj, Jure Košir, Franci Petek, Špela Pretnar,... Nobeden od njih se več profesionalno ne ukvarja s športom in vsi so uspeli poskrbeti zase.
Kozmusov ultimat me tako spominja na zadevo izpred nekaj let. Po razpadu nekdanje SDK (Službe družbenega knjigovodstva, če se kdo ne spomni) je bilo veliko govora o tem, kam s temi delavci. Da noben ne bo ostal brez službe, so govorili že takoj na začetku. Na Zavodu za zaposlovanje pa so posebej za njih organizirali seminarje in jim poskušali poiskati novo zaposlitev. Ker so se mi taki brezplačni seminarji za elito brezposelnih zdeli zelo napačna zadeva, sem to uslužbenki zavoda tudi povedal v obraz. Pa mi je odgovorila, da naj razumem, da je njim težko pri iskanju nove zaposlitve, ker doslej niso še nič težkega delali. Halo? A vsi ostali, ki so v življenju že nekaj naredili, pa vseeno ostali brez zaposlitve, njim pa ni težko? Težko jim je ravno tako, le da so sami pripravljeni zase tudi nekaj storiti!
P.S. Država in njen Zavod za zaposlovanje sta večini teh ljudi dala rento v obliki zaposlitve v (državnih) bankah. Kozmus pa upam, da se bo moral za svojo prihodnost potruditi sam in brez državne rente! Pa mi je vseeno, če s kladivom ali krampom in lopato!
Atom
Ni komentarjev:
Objavite komentar