Kje si Toporišič?

Jezik je živa stvar in se s časom zelo spreminja. Tako se nam zdi slovenščina iz časov Trubarja vsaj tuja, če že ne smešna. Danes tako govorico v vsakdanjem življenju po mojem uporabljajo le še porabski slovenci, kjer so skoraj edine besede, ki jih lahko razumemo prevzete iz slovenščine ali kakšnega drugega jezika. Še starejši (nekateri bi rekli celo mrtev) jezik je latinščina, ki se je nekateri krogi še vedno oklepajo. In tudi ta se ne more izogniti vpeljavi novih besed za pojme, o katerih Seneka in Cezar nista niti sanjala. Tako si ne predstavljam uporabe latinščine v tehničnih krogih, čeprav se spomnim tudi (neresne) težnje o vpeljavi latinščine v računalništvo.

Prav v računalništvu so se pojavljale mnoge besede, ki smo jih v slovenščino nekritično prevzeli (predvsem) iz angleščine. Proti temu se je na vse kriplje boril gospod Toporišič, čeprav so se mi mnoge njegove poslovenjene besede zdele, ne morem reči drugače, kot butaste. A kdo mogoče ve, kaj je "zgoščenka"? Namesto CD-ja (kratico smo do takrat itak že vsi prevzeli in v pogovoru uporabljali), je gospod želel vpeljati novo besedo enostavno tako, da je skoraj dobesedno prevedel "compact disc" in nastala je zgoščenka. Iz zafrkancije je nato pri njegovih nasprotnikih nastala še beseda "tlačenka". In še danes, če v Google vtipkate besedo tlačenka, se vam med raznimi Pomurkinimi in Košaškimi tlačenkami pojavi povezava cd-rom.si (celo med sponzoriranimi rezultati). Zgoščenko nekateri celo uporabljajo - revija Moj mikro je že takšna. Slovar slovenskega knjižnega jezika pa je hvalabogu ne priznava. Prav tako ne tlačenke (vsaj ne v povezavi s CD-jem).

Me pa prekleto zanima, kje je Toporišič danes, ko se v vsakdanjem jeziku vpeljuje vedno več besed, ki imajo v slovenskem jeziku že dolgo časa povsem lepo zamenjavo? Pri njihovi "vpeljavi" najbolj blestijo veleumni novinarji in politiki, hkrati s "sofisticirano artikulacijo importiranih besednih konstruktov" pa ne zmorejo uporabe rodilnika, pa tudi dvojina nekaterim dela ogromne težave.

Naj naštejem le nekaj primerov:

inavguracija - a je kdo za to besedo slišal pred ustoličenjem Obame? (Nenazadnje se tudi umestitev ali prevzem dolžnosti slišita bolje od inavguracije.) Verjetno ne.  Bodo pa v SSKJ-ju pri opisu te besede zagotovo morali umakniti opombo "redka" - v mescih pred ustoličenjem Obame je bila ta beseda ena največkrat slišanih nasploh. 

recesija - včasih smo govorili o krizi. 

mobing (ali mobbing) - ta mi gre najbolj na živce. Ko sem besedo prvič slišal, sem šel na internet preverit, kaj za vraga se to dogaja po službah. In ugotovil, da nič novega! Nasilje in trpinčenje poznamo že tisoče let, tudi na delovnem mestu. Ampak ne, nasilje je premalo, rabimo mobing!

kvaliteta in kvantiteta (omenjam ju skupaj, saj se ponavadi tako tudi uporabljata) - slovenščina ima dve povsem enakovredni besedi - kakovost in količina, se pa ne slišita tako učeno!

euro (v redu, tule gre le za drugačen zapis, izgovorjava pa je enaka) - ne vem, zakaj smo tole dopustili? Tudi sam priznam, da sem po začetnem vztrajnem zapisovanju evra z v-jem popustil, ker se mi ni dalo več razlagati, da sem samo trmast in ne, da ne znam pravilno zapisati eura. Če imamo avto in ne auto ter nenazadnje Evropo in ne Europo, zakaj ne bi smeli imeti še evra namesto eura? Butast izgovor, da vsa Evropa besedo zapiše z u-jem, me ne prepriča. Če naj bi bili vsi jeziki Evropske unije enakopravni, bomo mi evro zapisali po naše in pika. In če se je na bankovcih našlo mesto za grško cirilico (ali kakorkoli se že imenuje grška pisava), pa naj ga najdejo še za slovenski evro. Poleg tega imamo en kup skovank z evro- (vse z V-jem in ne z U-jem), od evročeka in nenazadnje do evrovizije, ki je trenutno tako in drugače zanimiva.

Če smo se včasih Toporišiču smejali, moram priznati, da rabimo njegovega naslednika. Njemu je očitno zmanjkalo moči, kar pri njegovi starosti niti ne čudi preveč. 

Povezane objave: