sreda, 11. februar 2009

Kje si Toporišič?

Jezik je živa stvar in se s časom zelo spreminja. Tako se nam zdi slovenščina iz časov Trubarja vsaj tuja, če že ne smešna. Danes tako govorico v vsakdanjem življenju po mojem uporabljajo le še porabski slovenci, kjer so skoraj edine besede, ki jih lahko razumemo prevzete iz slovenščine ali kakšnega drugega jezika. Še starejši (nekateri bi rekli celo mrtev) jezik je latinščina, ki se je nekateri krogi še vedno oklepajo. In tudi ta se ne more izogniti vpeljavi novih besed za pojme, o katerih Seneka in Cezar nista niti sanjala. Tako si ne predstavljam uporabe latinščine v tehničnih krogih, čeprav se spomnim tudi (neresne) težnje o vpeljavi latinščine v računalništvo.

Prav v računalništvu so se pojavljale mnoge besede, ki smo jih v slovenščino nekritično prevzeli (predvsem) iz angleščine. Proti temu se je na vse kriplje boril gospod Toporišič, čeprav so se mi mnoge njegove poslovenjene besede zdele, ne morem reči drugače, kot butaste. A kdo mogoče ve, kaj je "zgoščenka"? Namesto CD-ja (kratico smo do takrat itak že vsi prevzeli in v pogovoru uporabljali), je gospod želel vpeljati novo besedo enostavno tako, da je skoraj dobesedno prevedel "compact disc" in nastala je zgoščenka. Iz zafrkancije je nato pri njegovih nasprotnikih nastala še beseda "tlačenka". In še danes, če v Google vtipkate besedo tlačenka, se vam med raznimi Pomurkinimi in Košaškimi tlačenkami pojavi povezava cd-rom.si (celo med sponzoriranimi rezultati). Zgoščenko nekateri celo uporabljajo - revija Moj mikro je že takšna. Slovar slovenskega knjižnega jezika pa je hvalabogu ne priznava. Prav tako ne tlačenke (vsaj ne v povezavi s CD-jem).

Me pa prekleto zanima, kje je Toporišič danes, ko se v vsakdanjem jeziku vpeljuje vedno več besed, ki imajo v slovenskem jeziku že dolgo časa povsem lepo zamenjavo? Pri njihovi "vpeljavi" najbolj blestijo veleumni novinarji in politiki, hkrati s "sofisticirano artikulacijo importiranih besednih konstruktov" pa ne zmorejo uporabe rodilnika, pa tudi dvojina nekaterim dela ogromne težave.

Naj naštejem le nekaj primerov:

inavguracija - a je kdo za to besedo slišal pred ustoličenjem Obame? (Nenazadnje se tudi umestitev ali prevzem dolžnosti slišita bolje od inavguracije.) Verjetno ne.  Bodo pa v SSKJ-ju pri opisu te besede zagotovo morali umakniti opombo "redka" - v mescih pred ustoličenjem Obame je bila ta beseda ena največkrat slišanih nasploh. 

recesija - včasih smo govorili o krizi. 

mobing (ali mobbing) - ta mi gre najbolj na živce. Ko sem besedo prvič slišal, sem šel na internet preverit, kaj za vraga se to dogaja po službah. In ugotovil, da nič novega! Nasilje in trpinčenje poznamo že tisoče let, tudi na delovnem mestu. Ampak ne, nasilje je premalo, rabimo mobing!

kvaliteta in kvantiteta (omenjam ju skupaj, saj se ponavadi tako tudi uporabljata) - slovenščina ima dve povsem enakovredni besedi - kakovost in količina, se pa ne slišita tako učeno!

euro (v redu, tule gre le za drugačen zapis, izgovorjava pa je enaka) - ne vem, zakaj smo tole dopustili? Tudi sam priznam, da sem po začetnem vztrajnem zapisovanju evra z v-jem popustil, ker se mi ni dalo več razlagati, da sem samo trmast in ne, da ne znam pravilno zapisati eura. Če imamo avto in ne auto ter nenazadnje Evropo in ne Europo, zakaj ne bi smeli imeti še evra namesto eura? Butast izgovor, da vsa Evropa besedo zapiše z u-jem, me ne prepriča. Če naj bi bili vsi jeziki Evropske unije enakopravni, bomo mi evro zapisali po naše in pika. In če se je na bankovcih našlo mesto za grško cirilico (ali kakorkoli se že imenuje grška pisava), pa naj ga najdejo še za slovenski evro. Poleg tega imamo en kup skovank z evro- (vse z V-jem in ne z U-jem), od evročeka in nenazadnje do evrovizije, ki je trenutno tako in drugače zanimiva.

Če smo se včasih Toporišiču smejali, moram priznati, da rabimo njegovega naslednika. Njemu je očitno zmanjkalo moči, kar pri njegovi starosti niti ne čudi preveč. 

Povezane objave:



10 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Odlično! Čestitke za dober zapis. Se strinjam, da rabimo ljudi Toporošičevega kova. Z dovolj avtoritete. Tudi v slovenščini bi lahko izumili kakšno besedo za pojem, ki ga še nimamo. Vso pravico - sam pravim tudi dolžnost - imamo do tega. Predvsem pa bi mi uporabniki bili lahko bolj pozorni do velike vrednote, ki jo imamo -lastnega jezika.

Računalničarji (poleg politikov) so še posebej nagnjeni k pačenju - lansko leto je bilo na Blogresu prav obupno. Sem malo zapisal nekaj značilnih spakedrank: http://www.edusatis.si/preprostost/rad-bi-potargetiral-blogovsko-komjuniti

Aleš Čerin

En Kovač pravi ...

Hvala za podporo. Sem bil skoraj prepričan, da te spakedranke ne motijo le mene. Zdaj (po branju tvoje objave) vidim, da nas je celo precej takih, ki se trudimo s slovenščino tudi tam, kjer so že vsi "prešli" na uporabo tujke.

Poleg tvoje objave pa vsem toplo priporočam še branje nasvetov dr. Živaga - http://zivagovblog.wordpress.com/2008/06/15/nasveti-za-pravilno-uporabo-slovenscine/.

Anonimni pravi ...

Strinjam se NE.
Razlog: pred leti je vsako mesto, da ne rečem vas, imelo svoj merski sistem, ki je bil stvar ponosa, egoizma, lastne velepametnosti... tako kot danes jezik. Ko je Juri Vega predlagal, da bi vsi začeli uporabljati francoski merski sistem kilogram, meter, sekunda,(2. Newton-ov zakon)... so ga vsi grdo gledali (mogoče je ta ideja celo pripomogla k njegovi nepojasnjeni smrti, Francija in AO se takrat pač nista marali). Ampak izkazalo se je, da je imel Juri Vega prav in danes "vsi" uporabljamo Francoski sistem celo NASA je baje pred kratkim prešla na metre, kilograme...

Jezik je podobno kot merski sistem ali internet samo orodje za komunikacijo in nič več kot to. Več ljudi kot uporablja določen jezik (merski sistem) bolj je le ta uporaben, zato vsi jeziki niso in ne morejo biti enakopravni. Jaz nebi rad uporabljal internetnega protokola, ki bi mi omogočal povezovanje samo s slovenskimi strežniki. Sem pa prisiljen uporabljati jezik, ki mi omogoča komunikacijo z zelo majhnim delom svetovnega prebivalstva. Na srečo razumem nekaj angleščine, kar razširi meje na nekoliko bolj znosne gabarite.

Torej po mojem idealističnem prepričanju so tujke dobrodošle pri čemer pa jih je treba pisati po "naše", (naše v narekovajih, ker ne verjamem v te ideološke delitve na naše in njihove) ker je naša pisava enostavno boljša (Piši kao što govoriš). Če bi vsi govorili en svetovni jezik, bi bil svet lepši. Eskimi bi še vedno imeli svojih 200 besed za sneg, za pogovor s tujcem bi pač uporabili tisto eno svetovno znano.

Če uporabljaš metre in kilograme lahko še vedno rečeš: "Tale tvoj komentar je pa za dva dreka" (Pri čemer samo ti veš o kakšni kvantiteti gnojila govoriš).

Anonimni pravi ...

Kaj pa blog? Tudi to ni slovenska beseda. In ne mi omenjat spletnega dnevnika, ker se bomo skregali.
Ko je Toporišič uvedel besedo zgoščenka, smo se vsi zgražali in smejali. Danes pa mislim, da je bila to (edina) prava poteza in ga občudujem, da si je upal v slovenski jezik vpeljati novo besedo.
Če bo kaj pogubilo našo slovenščino, bo to prav ta naš prekleman tradicionalizem. Jezik je namreč živ in če ga ne bomo pustili živeti ga ne bomo ohranili, temveč ubili.
Z današnjo slovenščino ne moremo primerno opisati niti celotne sedanjosti, kaj šele prihodnosti in zato moramo uporabljati tujke. Tudi angleški jezik še do pred kratkim ni poznal besede blog, pa so jo vseeno sprejeli in je niso skušali premečkati v "internet diary" oz. kako podobno spakedranščino.
Svet se spreminja in nove stvari zahtevajo nove besede. Novotarije pa so žal nekaj, kar Slovenci nimamo preveč v čislih. Seveda je lepo uporabljati stare besede, vendar je včasih potrebno izumiti nove, saj stare ne morejo dostojno opisati novih stvari. Ker pa je kovanje novih besed naporno opravilo, se raje poslužujemo starih.

Anonimni pravi ...

@ Kitaj
Beseda blog, če se ne motim nastane iz besed web in log (log ladijski dnevnik) nekakšna sopomenka od diary. Torej je beseda blog angleškega izvora.

En Kovač pravi ...

@Aleš Medvešek in Kitaj
Jaz samo nasprotujem vpeljavi novih besed tam, kjer že imamo slovenske! Nisem povsem proti vpeljavi novih besed, ampak da to delamo povsem nekritično in vsepovsod, me pa precej moti. Če si Američani izmislijo inavguracijo in mobbing, jim ne rabimo na vsak način slediti. Saj že imamo ustoličenje in prevzem oblasti ter nadlegovanje, trpinčenje ali nasilje.

Za zgoščenko pa mislim, da je bil Toporišič malce prepozen, takrat smo še vsi uporabljali CD (ali CD plošča).

Aleš, a res misliš, da je potrebno v slovenščini uporabljati besede, kot so recimo juzer, četanje, invajtanje, targetiranje, komjuniti (če jih le nekaj zapišem "po naše") in podobne?

In jaz ne bi ravno mešal merskega sistema z jezikom in se strinjam s tabo, da je prehod na enoten merski sistem dober za vse (čeprav se z nama verjetno ne bi strinjala kakšna stara mama iz Anglije, ki mora sedaj pri kupovanju solate vedeti, da je 1 funt 0.454 kg ali da je 1 yard blaga sedaj 0.914 metra).

Če malce nekritično pogledam, je pravzaprav najbolje, da imamo na svetu le en merski sistem, eno valuto, en jezik, enega voditelja in enega boga (za tiste, ki ga potrebujejo). Predlagam metrski merski sistem (to je ta, ki ga že uporabljamo), ameriški dolar za valuto, kitajščino za jezik (sedaj jo govori več kot petina prebivalstva in je po številu govorcev pač najbolj razširjena), za voditelja pojma nimam (ampak ne bo to ne Pahor in ne Janša) in za boga Alaha (kot "najvišjega predstavnika" najbolj razširjene vere).

Za komunikacijo pa nisi prisiljen uporabljati slovenščine, lahko uporabljaš angleščino. Le malo težje boš shajal z le dvema milijonoma ljudi.

Anonimni pravi ...

Se strinjam, da ima filozofija: ein volk, ein Führer itd. "rahlo" negativen prizvok, ker jo je dolfi oznanjal na precej nasilen način. Ampak jebat ga še vedno mislim, da je to prihodnost (seveda brez enega voditelja, enega boga, enga dolarja itd. samo eno jezik, saj sem napisal, da imajo Eskimi še vedno svojih 200 besed za sneg)

Res mislim, da bi bilo dobro uporabljati besede kot so juzer, invajt... samo brez nepotrebnega spakedranja v obliki invajt(anje) samo "invajt". Če se prav spomim iz srednje šole so bili skloni (ali neko podobno spakedranje) prisotni tudi v angleščini tam nekje v srednjem veku, ampak so se jih znebili.

Iz latinščine smo prevzeli imena za mesece pa se nihče ne pritožuje, da bi bilo s tem karkoli narobe. Me pa jezi, ko poslušam kakšno hrvaško oddajo in nimam pojma o katerem mesecu je govora.

Za gradnjo prihodnosti je včasih potrebno žrtvovati preteklost.

In še malo ironije: moja sestrična je profesorica Slovenščine.

En Kovač pravi ...

Pojma nimam, kako bi se eskimi sprijaznili samo z eno besedo za sneg?

Glede imen mescev v nekaterih slovanskih jezikih pa je tako, da so poimenovani po sezonskih lastnostih. Tako imamo tudi Slovenci svoja imena, le da jih nihče ne uporablja. Grejo pa takole (malce ironično - z opisi v angleščini po Slovenskem etimološkem slovarju avtorja Marka Snoja):
January: PROSINEC; allegedly originates in Old Slavic "prosinoti", meaning "to shine through". The sun usually shines through the clouds in January, hence the name.
February: SVEČAN; named after "svečnica", a holiday celebrated in this month. Another theory assumes the connection with Old Slavic "seti, sekati" which means to "cut down (trees)".
March: SUŠEC; alleged originates from the same root as "suh", meaning "dry".
April: MALI TRAVEN; "mali, majhen" means "small", "trava" means "grass"; grass begins to grow at this time of year.
May: VELIKI TRAVEN; "velik/i" means "big", in this sense "high"; the grass grows higher.
June: ROŽNIK; "roža" means "flower"; flowers begin to grow.
July: MALI SRPAN; "srp" means "sickle"; at this time of year, people start to reap the wheat.
August: VELIKI SRPAN; "veliki" meaning "big" suggests that the wheat that will be reaped grew higher.
September: KIMOVEC/KIMAVEC; probably originates in Slovenian "kimati" meaning "to nod", although reasons are unknown.
October: VINOTOK; "vino" means "wine", "tok" has the same root as "teči", meaning "to flow".
November: LISTOPAD; "list" means "leaf", "pad" is from "padati", meaning "to fall".
December: GRUDEN; allegedly originates in Old Slavic "gruditi", meaning "to bite", i.e. "the month in which the cold bites".

Pa še v hrvaščini:
Siječanj (January)
Veljača (Febuary)
Ožujak (March)
Travanj - meaning "trava" = grass (April)
Svibanj (Mai)
Lipanj (Juni)
Srpanj (July)
Kolovoz (August)
Rujan (Septembar)
Listopad - meaning "list" = leaf (Oktobar)
Studeni - meaning "studen" = cold (November)
Prosinac (Decemeber)

Zanimivo je recimo, da se listopad v hrvaščini uporablja za oktober, v slovenščini (pa tudi v češčini, poljščini ali beloruščini) pa za november. Podobnih razlik je še nekaj, recimo Hrvati srpanj=julij, Poljaki sierpien=avgust in Čehi srpen=avgust.
Ali Hrvati lipanj=junij, Belorusi lipenj=julij, Poljaki lipiec=julij.

Kar samo nakazuje, da očitno na Hrvaškem listje odpada prej, žanjejo prej in tudi lipe cvetijo prej, kot drugod.

Eh, zdaj sem pa že malo zašel...

Anonimni pravi ...

Inavguracija je zaprisega in ne ustoličenje, ki ima kraljevski pridih. Tu ni debate, mediji so ovce, ki se jim med prevajanjem novic ne da pogledati v SSKJ.
Mobbing pa je druga zgodba. Tu ne gre za navadno "nadlegovanje, trpinčenje ali nasilje" ampak za prav posebno obliko zgoraj omenjenih. Najlažje je seveda uporabiti staro besedo in s tem osiromašiti jezik za pojem, ki se vedno bolj uveljavlja v svetu. Če spet ponovim mojo prejšnjo tezo - zakaj "angleži" namesto mobbinga ne uporabljajo besed molestation, torture in violence?

En Kovač pravi ...

Z zaprisego si samo še bolj dokazal, da je inavguracija nepotrebna. Sam sem se zaprisegi izognil, saj se mi zaprisega zdi samo en del prevzema oblasti, kar naj bi pomenila inavguracija. Mogoče se pa motim glede pomena...

Pri nadlegovanju , trpinčenju, nasilju,... na delovnem mestu pa seveda gre za posebno obliko nasilja. Tudi pri nasilju v družini gre za posebno obliko nasilja, kakor tudi pri nasilju med mladimi. Pa vendar nimamo za vsako posamezno obliko nasilja posebne besede. Če bi za vsako obliko nasilja "skreirali" svojo besedo, bi jih prav gotovo imeli več, kot jih imajo Eskimi za sneg.

Objavite komentar