sobota, 28. marec 2009

Nezmotljivost zdravnikov in odvzem licence

Postavljanje diagnoze od zdravnikov ne zahteva samo ogromno znanja, ampak velikokrat tudi precej umetnosti. Pa vendar od zdravnikov pričakujemo, da so 100-odstotno nezmotljivi. Za kar so sicer v veliki meri krivi tudi sami, saj lastnih napak praviloma ne priznavajo.

Tako se dogaja, da na križ pribijamo vsakega zdravnika, ki postavi napačno diagnozo. Vendar pa bi morali biti pozorni na dejstvo, ki ga v svoji knjigi "How Doctors Think" izpostavi priznani strokovnjak dr. Jerome Groopman, da je 15% vseh zdravniških diagnoz napačnih! Sam pa si upam trditi, da je odstotek podoben tudi kje drugje in ne le v zdravstvu. (Intervju z dr. Jeromom Groopmanom si lahko preberete tudi v februarski številki hrvaške izdaje revije Geo.)

Glede na ta podatek je nedoumljivo, da pri nas doslej, razen ene izjeme (pa še to gre za homeopatinjo) nismo imeli nobenega dokazanega primera zdravniške napake! V zadnjem tednu smo pa smo dobili kar dve novi obsodbi in sicer dvo- in štirimesečni odvzem licence. V obeh primerih je pacient zaradi napake umrl.

Foto: stock.xchng

Ali sta kazni primerni ali ne? Odvisno. V enem primeru naj bi pacient umrl ne "le" zaradi napačne diagnoze, ampak zaradi malomarnosti zdravnice. Zdravniška zbornica je to sicer ovrgla , vendar "vrana vrani ne izkljuje oči" in oceno o malomarnosti bi moral podati nekdo drug. Če je za malomarnost res šlo, potem se mi zdi kazen odločno premila. V primeru napačne diagnoze pa bi morali pomisliti tudi na to, da pač noben človek ni nezmotljiv.

V drugem primeru pa se je govorilo tudi o tem, da naj zdravnik ne bi bil dovolj izkušen za operacijo. Če je temu res tako (sam je sicer zadevo zanikal), potem bi moral za napako odgovarjati tudi nekdo drug. Vprašanje je namreč, kdo je bolj odgovoren za napako. Ali zdravnik s premalo izkušnjami, ali nekdo, ki mu je dovolil opravljati operacijo?

Povezane objave:



2 komentarja:

Kitaj pravi ...

Seveda, vse so krivi zdravniki in čisto nič sistem v katerem morajo delati. Po vseh škandalih s pediatrično kliniko, onkoliškim inštitutom in ostalimi sistemskimi luknjami, bi končno lahko naš gnev usmerili (tudi) tja od koder izvirajo.
Lažje pa je seveda križati posameznika.

En Kovač pravi ...

Ne vem, če imajo škandali pri gradnji neposredno povezavo z delom zdravnikov. Je pa res, da jih je (škandalov) odločno preveč. Še huje pa je, da se nikoli ne najde kakšnega krivca.

Objavite komentar