ponedeljek, 29. junij 2009

Soboški dnevi

Včeraj so je končal že 14. po vrsti Festival Soboški dnevi. Organizator (mestna občina Murska Sobota) se je tudi tokrat izkazal z številnimi znanimi glasbenimi skupinami in posamezniki, le prireditev za otroke se mi zdi, da je bilo pretekla leta več (ali pa so naši družinici samo bolj ustrezala).

Kot že nekaj let pa tudi tokrat organizator (mestna občina Murska Sobota) ni imel sreče z vremenom, saj je deževalo čisto vsak dan festivala. Tako nekateri sobočanci že pozivajo k prestavitvi festivala na kak drug termin, medtem ko bolj vraževerni trdijo, da je prestavljanje nesmisel, saj naj bi festival "pritegnil" slabo vreme, ne glede, kdaj bi se odvijal. Kakorkoli že, vremena si organizatorji (zaenkrat) še ne morejo izbirati, so pa že drugi dan prireditve na prireditveni prostor postavili dodaten šotor za večino obiskovalcev (glede na dosedanje izkušnje z vremenom bi jim predlagal, da naj ga naslednjič postavijo že pred začetkom).

Če vremena še ne morejo izbirati, bi lahko izbrali vsaj boljšega ponudnika gostinskih storitev. Čeprav je izbira verjetno povezana s sponzorstvom, saj je generalni sponzor (hotel Diana) bil tudi osrednji gostinec na prireditvi. Že lani je bila postrežba katastrofalna, letos pa ni bilo nič drugače. Verjamem, da za tako prireditev gostinci aktivirajo vso razpoložljivo delovno silo, ampak da moram mladi gospodični za šankom razlagati, da bo težko natočila malo pivo v 2-decilitrski kozarec, ki ga je veselo začela polniti, je pa malo preveč. Gospodična mi seveda ni verjela in se je celo posvetovala s "šefico", ki ji je na licu mesta razložila, kateri kozarci so za malo pivo. Povrhu vsega mi nato račun izda mlad gospodič, že omenjena šefica pa pokasira znesek računa. V glavnem popolna zmeda in hvalabogu, da niso imeli gužve in sem bil edina stranka pri šanku, saj je celotna procedura trajala kakšne tri minute. Pri drugem šanku so se pri naročilu mineralne vode začeli vsi zaposleni nekaj posvetovati, nakar pride k meni mlad gospodič in v zadregi reče, da mineralne vode pač nimajo. Spomnim ga, da za "špricer" pač rabijo tudi mineralno vodo in mi naj natoči zadevo v kozarec, če že nimajo mineralne vode v manjših steklenicah.

Največji kaos pa je bil pri hrani. Hčerka Živa je seveda postala lačna takoj, ko je zagledala hrano in sva šla naročit pomfri. Gospodična za blagajno naju kar takoj opozori, da "zdaj delajo langaš, pa bo potrebno malo počakati". OK, si rečem, bova pač počakala minuto ali dve. Vmes je prišlo še 5 ali 6 strank, ki bi rade pomfri in vsem po vrsti je gospodična povedala isto, da bo "potrebno malo počakat". Seveda se je hitro vklopila Živa in kot pokvarjena plošča na vsakih 10 sekund zatežila: "Ati, kdaj bo pomfri?" Minuta se je seveda zavlekla na kakšnih 10, kar je čisto razumljivo, saj so se gostinci na prireditev z 500 obiskovalci odpravili z dvema fritezicama (nič večjima, kot ju uporabljamo doma), od katerih je pri eni štrajkala elektrika in jo je ravno takrat pregledoval serviser, v drugi pa so cvrli po en langaš hkrati! Hitri in vedno nasmejani gospodje iz znane murskosoboške "kebabđilnice" za Telekomom ali njegovi 50 metrov oddaljeni "Pajdaši" bi v tem času in ob takem navalu prodali 50 pomfrijev in 10 kebabov ali hamburgerjev.

Zaradi že omenjenega slabega vremena in glasbenih izvajalcev, ki niso najbolj po mojem okusu, slik z letošnjega festivala žal ne morem pokazati. Sem pa na lanskem večino časa strašil z fotoaparatom, zato nekaj slik iz lanskega festivala.

Beri naprej >>

torek, 5. maj 2009

Medgeneracijsko nesolidarni penzionisti

Nobenega ni potrebno posebej prepričevati, da je z našim pokojninskim sistemom nekaj hudo narobe. (No, ne čisto vseh, kot bomo kasneje videli.) Sistem, v katerega plačujemo zaposleni, da lahko upokojenci dobivajo pokojnine in ga imenujemo "medgeneracijska solidarnost" (v bistvu sicer gre bolj za prisilo plačevanja pokojninskih prispevkov) namreč ni vzdržen. Delež zaposlenih ljudi je napram upokojencem namreč čedalje nižji in enostavno ne zmoremo vplačati dovolj prispevkov za vse pokojnine.

Tako politiki kot ekonomisti se v veliki meri strinjajo, da je nujna pokojninska reforma, čeprav smo eno nedolgo tega že izvedli. In ravno nova pokojninska reforma je bila tema nocojšnje Tarče na 1. programu RTV Slovenija.

Kot gost je minister Erjavec navrgel tudi ocvirek:

"...da pokojninske reforme ne potrebujemo! 

...

Naš sistem je vzdržen!"

Delno bi se lahko celo strinjal z njim. Upokojenci pokojninske reforme res ne potrebujejo! Zaposleni, ki so ravno pred upokojitvijo si je tudi ne želijo! Ker bi reforma prinesla predvsem zvišanje starostne meje za upokojitev ali z drugimi besedami - delati bi morali še kakšno leto dlje.

Kaj pa ostali? Ali reforme tudi ostali zaposleni ne potrebujemo? Do upokojitve imam še precej let in že nekaj let me navajajo na dejstvo, da je verjetno nikoli ne bom niti videl oz. da bo le ta mizerno nizka. In to kljub dejstvu, da v pokojninsko blagajno prispevam precej velik delež svoje plače in ne glede na to, da bom tudi jaz moral do upokojitve nabrati vsaj 40 let delovne dobe, kar tako rada kot argument proti reformi uporabita sindikalist Semolič in minister Erjavec. Njun argument da "si nekdo, ki je 40 let delal, zasluži dostojno pokojnino" očitno velja samo za tiste, ki so tik pred upokojitvijo. Za nas, ki smo sedaj (prisilno) medgeneracijsko solidarni do teh "skoraj upokojencev", pa jima je malo mar. Poleg tega, da bomo morali prav tako delati 40 let (glede na trend zviševanja upokojitvene starosti pa skoraj gotovo še več), nas dostojna pokojnina žal ne bo čakala!

Ne, nam poleg obveznega plačevanja pokojninskih prispevkov (tako imenovani prvi steber) svetujejo še plačevanje kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (tako imenovan drugi pokojninski steber). Da ne bomo na stara leta ostali brez dostojne pokojnine in s tem sredstev za preživetje. Če že nekako pozabimo, da dvakratno plačevanje za pokojnino ni pravično, ostaja težava tudi v tem, da si marsikdo zaradi mizerne plače plačevanja dodatnega pokojninskega zavarovanja niti ne more privoščiti. Pri tem nam podatek, da si dodatno zavarovanje plačuje "le" polovica zaposlenih, nič ne pomaga in je poleg vsega še precej zavajujoč. Če namreč od te polovice odštejemo 200.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki jim dodatno zavarovanje plačuje država, ostane samo še nekaj čez 1/3 zaposlenih v realnem sektorju, ki si premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja dejansko tudi plačujejo. Poleg tega se vsak posamezen delavec niti ne more odločiti za plačevanje prispevka v drugi steber, ampak se za to mora odločiti vsaj polovica vseh zaposlenih v podjetju (vsaj pred kakšnim letom je še bilo tako, tako da upam, da s tem podatkom ne zavajam). Lahko se sicer vsak posameznik odloči za plačevanje individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanje (t.i. tretjega stebra), vendar se ta premija plačuje iz neto plače in je zato dosti manj ugodna od drugega stebra.

Pokojninsko reformo nujno potrebujemo! Zaradi mene lahko tudi zvišajo starostno mejo za upokojitev in jo izenačijo za ženske in moške. Čim prej, tem bolje. Vem, da taka ideja skorajšnjim upokojencem nikakor ne bo dišala in verjetno med politiki tudi ne bo sprejeta, saj upokojenci predstavljajo ogromno maso, ki lahko bistveno odloča o rezultatu volitev. 

Skorajšnjim upokojencem pa bi dal vedeti, da imamo mladi dovolj medgeneracijske solidarnosti, kjer starejšim le dajemo, medtem ko se starejši v dobro nas ne želijo odpovedati nobeni ugodnosti. Kako naj sem solidaren do nekoga, ki zase zahteva pokojnino takoj in zdaj, mu je pa malo mar, če si poleg obveznega pokojninskega zavarovanja zmorem plačati še dodatno in kaj bo z mano čez nekaj let? 

Beri naprej >>

nedelja, 3. maj 2009

Življenje brez Googla

Kaj bi se zgodilo, če bi Google ukinil kakšno svojo precej uporabljano storitev, kot je Blogger (mimogrede - tudi stran, ki jo ravno berete, je objavljena na Bloggerju), Picasa Web Albums, Docs, Bookmarks ali na primer Gmail? Na vseh omenjenih storitvah imamo uporabniki shranjenih nešteto podatkov, fotografij in dokumentov, na njih smo objavili na tone objav. Nekatere storitve uporabljamo tudi v poslovne namene.

Res je, da je Google ta čas v dovolj dobri kondiciji in trenutno nič ne kaže, da bi nameraval katero od svojih bolj uporabljanih storitev ukiniti. Ampak, ali nam lahko kdo 100% jamči, da se to tudi v prihodnosti ne more zgoditi?

Pravijo, da noben imperij ni večen in da vsak enkrat propade. V računalništvu, kjer vse poteka bliskovito, še toliko prej. Že kar nekaj podjetij je bilo, ki so obvladovala splet (ali pa vsaj kakšen njegov del), pa se jih danes niti spominjamo ne več. Samo pomislite na nekatere iskalnike, recimo Altavista, NorthernLight, Yahoo in ne nazadnje tudi slovenskega Matkurja. Ali recimo na Microsoftovo Encarto, ki jo lahko obiščete le še par mescev, saj Microsoft zapira njena vrata. Pa recimo na email.si, katerega uporabniki še danes preklinjajo dan, ko so odprli elektronsko pošto pri njem.

Starejši uporabniki interneta se prav gotovo spomnite storitve GeoCities, ki je uporabnikom omogočala zastonj gostovanje lastne spletne strani. (Nekaj podobnega danes ponuja Google s svojo storitvijo Google Sites.) Nekaj let nazaj, na začetku vzpona interneta je skoraj vsak, ki je kaj dal nase, imel svojo predstavitveno stran na GeoCities-u. In vsak, ki je razmišljal o svoji spletni strani, je najprej pomislil na GeoCities. Celotno storitev je za 3.5 milijarde ameriških dolarjev leta 1999 odkupil Yahoo, takrat bog in batina interneta. Z Yahoo-jem smo iskali po internetu, pri Yahoo-ju smo imeli svojo elektronsko pošto in Yahoo nam je omogočal brezplačno gostovanje spletnih strani. Vse omenjene (in še mnoge druge) storitve nam danes omogoča Google.

Ravno te dni pa je Yahoo napovedal zaprtje storitve GeoCities, kar naj bi se zgodilo nekje do konca tega leta. Spomnimo se samo, Yahoo je bil pred nekaj leti glavni na internetu. In če je (bo) Yahoo zaprl GeoCities, za katerega je še ne 10 let nazaj odštel 3.5 milijarde ameriških dolarjev, kako smo lahko povsem prepričani, da čez nekaj let ne bo konec tudi Google-ovega imperija in bo zaprl recimo Gmail? In samo upamo lahko, v kolikor bi do zaprtja res prišlo, da ga bo Google vnaprej najavil, da se bomo imeli uporabniki še čas preseliti kam drugam in naša elektronska pošta ne bo za večno izgubljena, kot se je to zgodilo uporabnikom elektronske pošte pri email.si.

Beri naprej >>

petek, 24. april 2009

Nategovanje s prometno signalizacijo

Pomurska avtocesta. Ura 8:30 zjutraj. Na poti v službo.

Kot ponavadi avtov ob tej uri ni kaj dosti. Je pa ogromno tovornjakov - kot ponavadi. V obe smeri. In (zdaj že tudi ponavadi) so spet na cesti DARS-ovi delavci. Tokrat niso zaprli polovice voznih pasov in zamenjevali še ne pol leta stare table, ampak se kar cijazijo s svojim tovornjačkom s prižganimi rumenimi lučmi, za sabo pa vlačijo prikolico s tistim velikim elektronskim prometnim znakom, na katerem lahko prikažejo, kar jim pač v določenem trenutku paše. In tokrat so kazali omejitev hitrosti na 80 km na uro! Za njimi se že vleče nekaj tovornjakov, ki nimajo jajc prehiteti jih ali pa so prepričani, da omejitve že ne kažejo brezveze. Joj, ko bi vedeli, kako zelo se motijo! Kolikor daleč se je dalo videti - in na tisti ravnici se da videti brez problema vsaj 2 km naprej, ni bilo nikjer videti kakšnega dela na cesti, nobene prepreke, nič. Le tovornjake.

In ker sem se v nekaj mescih redne uporabe avtoceste že naučil, kaj pomenijo DARS-ove omejitve, nisem niti noge vzel s plina. Lepo z maksimalno dovoljeno hitrostjo (+ še kakšnih 10 km na uro, kolikor "laže" števec) mimo. In res ni bilo vse do Lendave, torej 25 km od DARS-ovega ovirajočega tovornjačka na cesti nobenega razloga za omejitev!

Kakšen teden dni nazaj (ne spomnim se točno dneva). Ura spet okrog 8:30. Tudi takrat na poti v službo.

Spet skoraj nič avtov na cesti, le tovornjaki. Približno 6 km pred izvozom za Lendavo, nekje vštric z vasjo Mostje, je ob cesti postavljen prometni znak "delo na cesti" ter omejitev 80 km na uro. Nekaj deset metrov naprej še dodatna omejitev 60 km na uro. V blagem desnem ovinku se vidi le nekaj sto metrov daleč in sem (tako kot večina) zmanjšal hitrost. Kot bebci smo se kakšen kilometer vozili s precej zmanjšano hitrostjo, dokler nam ni potegnilo, da nas je DARS (spet) nategnil. Do izvoza v Lendavo ni bilo ne na cesti in ne ob njej nobenega delavca. Nikogar!

Podobnih primerov pa je bilo v preteklosti še nekaj. Najpogosteje se sicer dogaja, da darsovci sicer res nekaj delajo na cesti, omejitve pa postavijo dva ali tri kilometre pred tem. Šoferji pa naj potem te omejitve bebavo upoštevamo.

Velikokrat nas policija (in še kdo drug) opominja o prometni (ne)kulturi. Pri tem so vedno mišljeni le (ne)kulturni vozniki, nikjer se ne omenja (ne)kulture cestarjev. Ne bi rad iskal kakšnih izgovorov, ampak zase lahko povsem mirno rečem, da me je (tudi) DARS naredil nekulturnega. Kako (in zakaj) naj upoštevam omejitve, za katere se vedno znova izkaže, da so nepotrebne, preveč rigorozne, ali pa so jih le "pozabili" na cesti? Pa to ni tako le na avtocestah. Na ostalih cestah se mi zdi, da se še pogosteje dogaja, da delavci kar "pozabijo" odstraniti kakšno omejitev po končanju del in stoji tam kot kakšen opomnik, češ "glejte, tule smo pa cesto popravljali".

Tako kot meni zakon narekuje, kako moram voziti po cesti, kako s trikotnikom označiti pokvarjen avto in podobno, verjetno obstaja tudi zakon, ki narekuje, kako se mora postavljati prometna signalizacija. In v njej so (upam) tudi spisane kazni za napačno postavljeno signalizacijo (čeprav se DARS vedno zgovarja, da so njihove oznake v skladu s predpisi). Zdaj samo še čakam, da bo kršitve teh predpisov nekdo tudi v praksi kaznoval.

Beri naprej >>

četrtek, 23. april 2009

Vlada bo šparala na naših otrocih in našem zdravju

Dobesedno na kozlanje mi gre. Vzrokov za to pa je nekaj:

  1. grožnja ministra Lukšiča o ukinitvi brezplačnega vrtca za drugega otroka in ukinitvi brezplačne prehrane za dijake
  2. poziv ministra Miklavčiča  k varčevanju pri bolniških, napotnicah in zdravilih
  3. Ministrica Krebsova bo raje "mehko" razporejala delavce v javni upravi in se tega "trdo" držala, namesto, da bi odvečne ljudi odpustila

Torej, varčevali bomo v šolstvu in zdravstvu, dveh stvareh, ki sta bili celo za časa Tita organizirani boljše, kot danes. V javni upravi pa se bodo nekateri še naprej praskali po jajcih in zato dobivali plačo.

Kako to, da Krebsovo skrbi, da bi bilo na Zavodu za zaposlovanje preveč delavcev (to naj bi bil vzrok za neodpuščanje javnih delavcev), ne skrbi pa je, da jih je preveč v javni upravi? In zraven postreže še z bednim izgovorom, da jih moramo isto plačevati, če so na Zavodu ali v službi. Tega izgovora niti otroci (tudi tisti, ki so zaenkrat še brezplačno v vrtcih) ne kupijo! Naj jo samo spomnim, da nadomestilo z Zavoda ni v enakem znesku, kot plača. Da o materialnih stroških (prevoz, malica), ki jo zaposlenim morajo izplačati, na Zavodu pa seveda ne, sploh ne govorim. 

Miklavčiča pa ne brigajo epohalne čakalne vrste v zdravstvu, ne mučijo ga zdravniške podjemne pogodbe, ne za lase privlečena in izplačana dežurstva zdravnikov, niti ne preplačevanje zdravil (samo pri nas je npr. možno, da so generična zdravila nekajkrat dražja od originalov), še manj za desetletja trajajoče in nekajkrat preplačane gradnje naših klinik. Ne, njega skrbi, da ne bi revmatična delavka iz propadajoče Mure, Laboda, LTH-ja,... slučajo dobila kakšen dan bolniške ali kakšno kremo za razbolele in uničene sklepe. 

Le zakaj bi vlado in njihove ministre skrbele omenjene malenkosti? Mnogo lažje, kot pri sebi, je pač varčevati na raji, ki do naslednjih volitev itak vse odpusti in pozabi. Da bo vrgla papir v skrinjico, bo že dovolj zdrava.

P.S. Ministri, sram naj vas bo!

Beri naprej >>

torek, 21. april 2009

Googleovi novi bombončki 1. del - Similar images

Google je včeraj k svoji zbirki različnih orodij za iskanje po spletu dodal še dve - Similar images in Google News Timeline. Zaenkrat obe seveda kot del svojega laboratorija.

Kaj dela orodje Similar images je verjetno jasno vsem, ki obvladajo vsaj malo angleščine. Doslej smo slike po spletu ponavadi iskali kar z navadnim Googleom (oz. smo uporabili njegovo možnost iskanja po slikah) tako, da smo vedno bolj omejevali rezultate - vedno bolj podrobno smo vpisovali iskalni pojem.

Recimo, da želimo na svoj blog dodati kakšno lepo sliko Ljubljane. Doslej smo v Google vpisali iskalni pojem "ljubljana", med rezultati pa izbrali sliko, ki je imela odlično kompozicijo in pravi motiv. Lahko pa je ta ista slika bila tehnično povsem zanič. In smo iskali naprej - sliko s podobnim (ali celo enakim) motivom, vendar tehnično boljšo. Kar pa je lahko trajalo precej časa.

Sedaj lahko s Similar Images hitro najdemo vse slike s podobnim motivom enostavno tako, da pod sliko kliknemo na povezavo "Similar images" in tako dobimo vse podobne slike. V praksi to pomeni, da je motiv isti, pogled nanj pa je lahko zelo različen.

Zanimivo je, da iskanje podobnih slik v večini primerov odreže zelo dobro. Za primer: rezultati, ki jih Google vrne  iskanja podobne slike ljubljanskemu zmaju - manjša slika na desni dejansko prikazujejo ljubljanskega zmaja (vsaj tisti na prvi strani rezultatov).

V nekaterih primerih sicer zadeva ne deluje - primer je recimo iskanje po kakšnih manjših krajih, kakršna je na primer Murska Sobota. Pri takem iskanju slike sicer najdemo, le povezave "Similar image" ne bo pod njimi.

Google je hkrati s Similar Image izdal še Google News Timeline - orodje, ki razporedi novice glede na datum objave. O tem v prihodnji objavi.

Glede iskanja podobnih slik pa v spletu obstaja (vsaj) še eno orodje - TinEye, ki pa deluje na malce drugačen način. Podati mu moramo namreč sliko, lahko jo naložimo s svojega računalnika ali pa do nje podamo povezavo, TinEye pa nam se potrudi z iskanjem povsem enake slike, le v večji ločljivosti. Zadevo lahko namestimo tudi kot dodatek za Internet Explorer ali Firefox.

Beri naprej >>

petek, 17. april 2009

Obsojeni švedski pirati

Švedsko sodišče je danes vse štiri lastnike spletne strani The Pirate Bay obsodilo na eno leto zapora in plačilo 30 milijonov kron (okrog 2.7 milijona eurov) odškodnine, ki naj bi si jo razdelila oškodovana podjetja, med njimi Warner Bros, Sony Music Entertainment, EMI, in Columbia Pictures. 

Dejstvo je, da The Pirate Bay ne shranjuje nelegalne vsebine, ampak le povezave do njih. Med povezavami do nelegalnih vsebin so tudi take, ki so povsem legalne. Delovanje The Pirate Baya je v osnovi povsem enako navadnim spletnim iskalnikom, recimo Googlu, le da iščejo samo po povezavah do določene vsebine (večinoma res nelegalne). Nič kaj težko ni niti z Googleom najti kup nelegalnih zadev, pa zaradi tega Googla noben ne upa niti verbalno napasti, kaj šele sodno.

Tožniki ("oškodovanci") bi po vseh reglcih lahko obtožili le lastnike serverjev, kjer so nelegalne vsebine shranjene ali pa uporabnike, ki nelegalno vsebino pretakajo k sebi domov. Ker pa je obojih mnogo preveč, jih je zato seveda zelo težko ali skoraj nemogoče sodno preganjati. Poleg tega se serverji z nelegalno vsebino večinoma nahajajo v deželah, kjer se na avtorske pravice požvižgajo.

Ne glede na to, da nisem pristaš piratstva, se mi zdi ta obsodba absurdna. Po enaki logiki bi namreč lahko obsodili prodajalca orožja (ali pa recimo nožev), ker se lahko uporabita v nasprotju z zakonom. Ali pa izdelovalca nasilne računalniške igre, ki nekomu da idejo za kriminalno dejanje tudi v realnem življenju.

Sploh pa, zakaj niso obtožili izdelovalcev programov za izmenjavo datotek, kot so BitTorrent, uTorrent, Azureus in ostali? Brez njih The Pirate Bay sploh ne bi obstajal.

Obsodba piratov je verjetno najhujši udarec po zaprtju Napsterja. Za slednjega vemo, kaj se je po obsodbi z njim dogajalo. Vendar je vmes preteklo že nekaj let in usoda The Pirate Baya skoraj zagotovo ne bo enaka. Eden od lastnikov The Pirate Bay-a je po obsodbi že povedal, da strani kljub obsodbi ne nameravajo zapreti. Sploh, ker serverji fizično niso na švedskih tleh.

V tem procesu se je spet lepo pokazalo, da pred zakonom ponavadi zmaga močnejši, torej tisti, ki ima več denarja in vpliva. Obsodba The Pirate Baya verjetno še ne pomeni tudi njegov potop in konec vseh nelegalnih prenosov. Bo pa v prihodnosti verjetno prenos otežen, saj se že pojavljajo težnje po filtriranju prenosa in kaznovanju uporabnikov, v kar (predvsem) filmska industrija sili internetne ponudnike. Spomnimo se samo predlaganega zakona v Franciji!

Beri naprej >>