petek, 31. julij 2009

Kam z okvarjenim avtom na pomurski avtocesti?

Danes ljudje večino časa nekam hitimo. Mudi se nam v službo in iz nje, hitimo v supermarket, pa po otroka v vrtec, prestopamo na mestu v vrsti pred blagajno in še milijon podobnih reči. Če se le da, poskušamo prihraniti kakšno sekundo. Zato uporabljamo koristna poznanstva, se poskušamo prvi preriniti k blagajni, ki se je ravno odprla, na poti uporabljamo razne bližnjice in redno vozimo po avtocesti, čeprav je pot zaradi tega lahko celo daljša.

Avtocesta ima poleg že omenjenega prihranka časa še nekatere druge prednosti. Statistično je recimo na avtocestah manj nesreč, kot na ostalih cestah, torej s potjo po avtocesti manj tvegamo. Vendar je z nesrečami na avtocestah podobno, kot z letalskimi - statistično gledano jih je malo v primerjavi z nesrečami na ostalih cestah, so pa dostikrat s smrtnim izidom.

Včeraj sem na poti iz službe kot po navadi večinoma dohiteval in prehiteval romunske, ukrajinske in še vse ostale tovornjake, ki se vlečejo čez Slovenijo. Kar nekaj sem jih že pustil za sabo, ko sem kakšnih 500 metrov pred sabo zagledal "pacienta", za katerega se je že od daleč videlo, da vozi zelo počasi. Ko sem prišel še malce bližje, pa se je pof.... idiot "#$"#%" celo povsem ustavil na voznem pasu avtoceste ob prometni tabli z razdaljami krajev in s prižganimi vsemi smernimi lučmi, ki pa jih zaradi močne svetlobe od daleč sploh ni bilo mogoče opaziti!

Beri naprej >>

sreda, 29. julij 2009

Zavajujoče cene goriv v Avstriji po podatkih AMZS in RTV Slovenija

Pred 10 in še več leti so imeli avstrijci najvišje cene goriva v Evropi. Še lani so na avstrijskem portalu Auto-motor.at svojim bralcem priporočali, naj med potjo na dopust napolnijo svoje rezervoarje v precej cenejši Sloveniji!

Danes temu žal ni več tako in ni ga tujca, ki bi tankal na zadnji črpalki na naši strani meje, kot se je to pogosto dogajalo takrat. Pravzaprav se počasi začenjamo spreobračati v bencinske turiste Slovenci. Vsaj tisti, ki živimo ob meji.

Beri naprej >>

četrtek, 23. julij 2009

NLB, ne vem zakaj

Plastične kartice namesto denarja so zame ena boljših pogruntavčin. Nabereš robo, vržeš kartico na blagajno in vpišeš PIN kodo, ali se podpišeš. Vseeno pa se včasih najde kakšen kiosk-sladoledar ali burekđilnica, ki ne sprejema drugega, kot gotovino. Da v takih primerih ne bi ostali praznega želodca, so si banke izmislile škatle, v katerih lahko plastični denar zamenjate za ta pravega.

Omenjene škatle, poimenovali so jih bankomati, so skoraj tako dobra pogruntavščina, kot plastični denar. Banka napolni škatlo s kupom denarja, sami pa vstavimo kartico in vpišemo poljubni znesek (OK, v okvirih limita in stanja na bančnem računu), ki bi ga radi dvignili v obliki gotovine. Težava nastopi, ko v bankomatu zmanjka gotovine.

Beri naprej >>